<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Etični vidiki darovanja organov po cirkulatorni smrti</dc:title><dc:creator>Rozman,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>darovanje organov</dc:subject><dc:subject>cirkulatorna smrt</dc:subject><dc:subject>etične dileme</dc:subject><dc:description>Uvod: Proces darovanja organov je ključen za proces presaditve organov kot metode zdravljenja, katerega namen je ponovna vzpostavitev določenih funkcij človeškega telesa s prenosom dela telesa darovalca v telo prejemnika. Transplantacijska medicina se v globalnem merilu spopada s problemom pomanjkanja ustreznih organov za presaditev, zato v zadnjih letih narašča število odvzemov organov darovalcem po tako imenovani cirkulatorni smrti. V primerjavi z odvzemom organov po potrjeni možganski smrti, ki je prevladujoča metoda darovanja organov po svetu, se pri darovanju po cirkulatorni smrti odvzem organov izvede po potrjeni smrti na podlagi kardiopulmonalnih  kriterijev, torej po dokončni odsotnosti dihanja in spontanega krvnega obtoka. Vendar pa se pri darovanju po cirkulatorni smrti pojavljajo, poleg strokovnih, tudi številni etični pomisleki, dileme in nesoglasja.  Namen: S pregledom strokovne in znanstvene literature nameravamo opredeliti darovanje po cirkulatorni smrti kot strategijo za spopadanje z globalnim izzivom pomanjkanja primernih organov in pridobiti vpogled v etično problematiko darovanja organov, ki se pojavlja pri tej metodi. Cilj diplomskega dela je opredeliti in predstaviti specifične etične probleme in dileme, ki spremljajo darovanje organov po cirkulatorni smrti. Metode dela: Opravili smo pregled domače in tuje strokovne in znanstvene literature s tematiko etičnih vidikov darovanja organov po cirkulatorni smrti, objavljene od leta 2010 dalje. Literaturo za diplomsko delo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, Medline z iskalnikom Pub Med ter v spletnem portalu DiKul preko oddaljenega dostopa Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. Literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od februarja 2022 do maja 2022 s pomočjo naslednjih ključnih besed: organ donation, circulatory death, ethics, DCD, transplantation, darovanje organov, cirkulatorna smrt in etika. Rezultati: V skladu s cilji diplomskega dela smo z analizo izbrane literature strukturirali tri poglavitne etične probleme, ki spremljajo darovanje po cirkulatorni smrti: potrditev smrti in kršenje pravila mrtvega darovalca; konflikti interesov ter presaditev srca po cirkulatorni smrti in uporaba zunajtelesne membranske oksigenacije po potrjeni smrti.  Razprava in zaključek: Darovanje organov po cirkulatorni smrti se v nekaterih protokolih nevarno približa kršenju pravila mrtvega darovalca, ki je temeljni element transplantacijske medicine. Zato je z etičnega vidika potrebno pri uvajanju protokolov darovanja po cirkulatorni smrti v prakso skrbno preučiti in izbrati zgolj tiste postopke in merila, ki najbolj nedvomno potrdijo dokončnost stanja smrti in preprečujejo konflikte interesov. Zaupanje in podpora strokovne in splošne javnosti v sistem transplantacij organov se ob izvajanju etično in strokovno vprašljivih praks lahko hitro poruši.</dc:description><dc:publisher>[T. Rozman]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-31 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139111</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115409</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 119737603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
