<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv videoanalize in modeliranja eksperta na razvoj tehnike plezanja pri začetnikih</dc:title><dc:creator>Okršlar,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blagus,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Debevec,	Tadej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>plezanje</dc:subject><dc:subject>tehnika</dc:subject><dc:subject>videoanaliza</dc:subject><dc:subject>modeliranje eksperta</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:description>Plezanje je izrazito gibalen šport, ki zahteva obvladovanje več plezalnih tehnik, te pa nam omogočajo optimalno gibanje po plezalni steni. Učenje pravilne plezalne tehnike je osnova za začetne vadbe plezanja, ki jo lahko dopolnimo z uporabo vedenjskih analitičnih postopkov. Videoanaliza in modeliranje eksperta sta dva možna postopka, ki ju lahko uporabimo v vzgojno-izobraževalnem ali trenažnem procesu. Pokazala sta obetavne rezultate pri različnih športih. Gre za prvo randomizirano kontrolno raziskavo, ki je preučevala vpliv videoanalize in modeliranja eksperta na razvoj treh specifičnih plezalnih tehnik (zasuk kolena navznoter, nalaganje na peto in nalaganje na nogo). V raziskavo je bilo vključenih 30 preizkušancev (20 žensk), naključno razdeljenih v eno od dveh skupin. Eksperimentalna skupina je v vadbi z intervencijo plezala probleme z verbalno povratno informacijo, video povratno informacijo in modeliranjem eksperta, kontrolna skupina pa je v vadbi z intervencijo plezala probleme z verbalno povratno informacijo. Raziskavo smo izvedli v plezalnem centru Bolder Scena, v katerem so preizkušanci opravili 5 obiskov – prvi obisk je bil namenjen oceni začetnega stanja, temu so sledile tri vadbene enote z intervencijo, nato pa še zadnji obisk, ki je bil namenjen  oceni končnega stanja. Videoposnetke preizkušancev v začetnem in končnem stanju sta ocenila dva eksperta z večletnimi plezalnimi izkušnjami. Za ugotavljanje razlik med skupinama smo primerjali ocene začetnega in končnega stanja. Rezultati so se po petih vadbenih enotah bistveno izboljšali v obeh skupinah (p=0,001), vendar je bilo pri eksperimentalni skupini zabeleženo izboljšanje večje kot pri kontrolni skupini, predvsem pri nalaganju na nogo (p=0,017). Izboljšanje pri nalaganju na peto (p=0,75) in zasuku kolena navznoter (p=0,052) je bilo podobno pri obeh skupinah. Primerjava je pokazala, da intervencijski paket z dodatkom videoanalize in modeliranjem eksperta k trenirani plezalni vadbi potencialno lahko izboljša natančnost izvajanja plezalnih tehnik. Vpeljava takega intervencijskega paketa lahko vodi do hitrejšega in varnejšega napredka v plezalnih sposobnostih in ravni plezanja vadečih.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-30 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139065</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 39465</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 120584963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
