<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Možnost razširjanja virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika z vodo</dc:title><dc:creator>Kitek,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mehle,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>virus</dc:subject><dc:subject>ToBRFV</dc:subject><dc:subject>širjenje z vodo</dc:subject><dc:subject>preživetje v vodi</dc:subject><dc:subject>hidroponija</dc:subject><dc:description>Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV) je bil prvič odkrit leta 2014 v Izraelu in od takrat globalno povzroča gospodarsko škodo in ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Najpomembnejši način vnosa v nove države ali regije je preko okuženega semenskega in sadilnega materiala. Namen naloge je bil ugotoviti ali lahko pri hidroponskem načinu gojenja paradižnika pride do sproščanja virusa ToBRFV iz okuženih rastlin preko korenin v hranilno raztopino in določiti največjo razredčino tega virusa v vodi, ki jo še lahko zaznamo, saj je to poznavanje nujno za nadaljnje študije proučevanja možnosti prenosa virusa ToBRFV preko vodnih medijev. S poskusi gojenja rastlin v karantenskem rastlinjaku smo ugotovili, da se iz korenin okuženih rastlin v hranilno raztopino lahko izločajo infektivni delci virusa ToBRFV. Z analizo razredčin virusa ToBRFV v vodi pa smo ugotovili, da za uspešno mehansko okužbo testnih rastlin in za zaznavo s hitrimi serološkimi testi potrebujemo več virusnih delcev kot jih potrebujemo za njegovo zaznavo z molekularnim testom obratnega prepisovanja in verižne reakcije s polimerazo v realnem času.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-29 10:04:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139040</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 208159</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 119805955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
