Primerjava smernic za trženje izdelkov z dodanimi živimi bakterijami v EU in drugod po svetuŽužek, Mitja (Avtor) Bogovič Matijašić, Bojana (Mentor) probiotikizakonodajasmernicemikrobiotaživilaprehranska dopolnilaregulatorni organimednarodna združenjamikroorganizmiKljub velikim prizadevanjem na področju urejanja statusa probiotikov in drugih izdelkov, ki vsebujejo namerno dodane žive mikroorganizme, na svetovni ravni zakonodaja še ni usklajena. Večina držav še vedno po svoje ureja trženje probiotičnih izdelkov, kar vodi v manjše zaupanje in nezadostno informiranost potrošnikov ter omejuje mednarodno trgovino, ponudba različnih izdelkov z dodanimi živimi bakterijami pa se nenehno povečuje. Največ probiotikov najdemo v živilih in prehranskih dopolnilih, ki jih je nesmiselno regulirati po istih kriterijih in smernicah kot zdravila. Mednarodne organizacije, kot so Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodno znanstveno združenje za probiotike in prebiotike (ISAPP), skušajo uveljaviti splošne in na dokazih podprte smernice za zagotavljanje kakovosti ter označevanje izdelkov, po katerih bi se lahko ravnale vse države. Težavo pri tem predstavlja kompleksnost mehanizmov delovanja probiotikov in slabša dostopnost novejših metod za karakterizacijo in zagotavljanje varnosti mikroorganizmov v državah v razvoju. Poleg tega si tudi mednarodne smernice nekatere države lahko razlagajo po svoje, kar danes opažamo v Evropski uniji. Za vzpostavitev zadovoljivega stanja na tem področju bo potrebno še boljše razumevanje delovanja probiotikov, več kakovostnih kliničnih študij in sodelovanje regulatornih organov različnih držav.20222022-08-29 10:04:06Diplomsko delo/naloga139035VisID: 208154COBISS_ID: 119799043sl