Trgovanje z ljudmi v Sloveniji in na HrvaškemDemšar, Meta (Avtor) Kanjuo-Mrčela, Aleksandra (Mentor) trgovanje z ljudmižrtveukrepi EU proti trgovanju z ljudmiSlovenijaHrvaškaTrgovanje z ljudmi predstavlja eno ključnih problematik družbe. Do oblikovanja tega koncepta je prišlo šele v drugi polovici 20. stoletja, ki hkrati predstavlja začetek razvoja najpomembnejših politik za njegovo preprečevanje. Žrtve trgovanja z ljudmi trpijo različne oblike nasilja, vsem pa je skupen položaj nemoči in negotovosti. Glavne zagovornice njihovih pravic so postale nevladne organizacije, ki stremijo k zagotavljanju ustrezne zaščite in pomoči zanje. Prav one so odgovorne za spodbujanje vedno večjih nacionalnih in mednarodnih prizadevanj za preprečevanje pojava, ki se je v zadnjih desetletjih razširil v prej nepredstavljive razsežnosti. Slovenija in Hrvaška sicer nista v vrhu statistik primerov trgovanja z ljudmi, kljub temu pa v obeh državah najdemo zadostne podatke o žrtvah in storilcih. Državi sta zavezani k spoštovanju določil Evropske unije, usmerjenim v boj proti trgovanju z ljudmi. Čeprav je v 21. stoletju prišlo do sprejetja mnogih politik na ravni EU, pa so še vedno opazne velike pomanjkljivosti na nacionalnih nivojih. Nezadostni ukrepi za preprečevanje trgovanja z ljudmi na eni strani in zaščito ter pomoč žrtvam na drugi strani v prvi vrsti prizadenejo prav žrtve, katerih rehabilitacija je odvisna od njihove celostne obravnave. Nujen je razmislek o ustreznosti obstoječih politik in o možnosti uvedbe izboljšav tako na nacionalnem kot tudi na mednarodnem področju.[M. Demšar]20222022-08-27 08:30:01Magistrsko delo/naloga138995UDK: 343.412(497.4:497.5)(043.2)VisID: 140958COBISS_ID: 120177411slSlovenija; Hrvaška;