<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zakonsko življenje priseljenk na južnokorejskem podeželju</dc:title><dc:creator>Šolar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kang,	Byoung Yoong	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodna zakonska zveza</dc:subject><dc:subject>priseljenke</dc:subject><dc:subject>ženitne posredovalnice</dc:subject><dc:subject>podeželje</dc:subject><dc:subject>Južna Koreja</dc:subject><dc:description>V razvijajočih se državah, kjer sta revščina in brezposelnost kronični, so ženske pripravljene zapustiti svojo domovino in vzpostaviti novo življenje s pričakovanjem, da so v Južni Koreji boljši pogoji za življenje. Odločijo se za dogovorjeno poroko, da bi finančno podprle svojo družino v domovini, predvsem pa izboljšale svoje življenje. Vključevanje priseljenk v lokalno družbo je v zadnjem času postalo relevantno vprašanje. Kljub naraščajočemu številu priseljenk in posledičnim težavam pri vključevanju v korejsko družbo in kulturo, Južna Koreja spodbuja takšne migracije žensk kot način reševanja pomanjkanja mlade ženske populacije za poroke, ki ga čutijo predvsem samski korejski moški na podeželju. Takšen odziv vlade ustvarja zelo ugodno okolje za ženitne posredovalnice, ki širijo svoje poslovanje. Posledično v Južni Koreji večino večkulturnih družin sestavljata korejski moški in ženska tujih korenin, ki živita v zakonski zvezi, sklenjeni prek posrednikov za sklepanje zakonskih zvez oz. ženitnih posredovalnic. Večina moških je s podeželja in revnejših mestnih območij Južne Koreje, ženske pa iz azijskih držav, kot so Kitajska, Vietnam, Tajska, Kambodža in Filipini. Moški s podeželja in iz delavskega razreda se težko poročijo, saj se Korejke, ki so običajno dobro izobražene in katerih ekonomski položaj je boljši, ne želijo poročiti z moškimi z nizkim socialno-ekonomskim statusom. 
Od zgodovinskega ozadja in trenutnega stanja na področju sklepanja mednarodnih zakonskih zvez in postopka sklepanja le-teh preidem k predstavitvi zakonskega življenja priseljenk in njihovega procesa prilagajanja na življenje v Južni Koreji ter odgovarjam na vprašanja, kot so: kakšne stiske preživljajo, ali se razumejo s svojimi možmi in, ali obstajajo programi pomoči, ki bi omenjenim priseljenkam olajšali vključevanje v korejsko družbo in omogočili čim bolj kakovostno življenje.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-26 07:45:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138937</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 501904</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
