<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga socialnega dela pri soustvarjanju pogojev za zaposlovanje starejših oseb</dc:title><dc:creator>Gorenšek,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kresal,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starejši delavci</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>zaposlovanje starejših delavcev</dc:subject><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>podaljševanje delovne aktivnosti</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujem, kakšno vlogo bi lahko imelo socialno delo pri soustvarjanju pogojev za zaposlovanje starejših delavcev in delavk. V teoretičnem uvodu najprej opredelim, kdo so starejši delavci, kratko predstavim njihov položaj na trgu dela in delovnopravno varstvo. Posebno pozornost namenim ukrepom, ki podpirajo podaljševanje delovne aktivnosti. V zvezi s tem me zanima tudi vloga socialnega dela v podjetjih in drugih organizacijah. Obravnavam metode in koncepte socialnega dela, ki pomagajo socialnim delavkam in delavcem pri delu s starejšimi zaposlenimi. V empiričnem delu sem na podlagi intervjujev s socialnimi delavkami, ki so zaposlene v podjetjih, na centrih za socialno delo in zavodih za zaposlovanje, ugotavljala, kako vlogo socialnega dela na tem področju dojemajo socialne delavke, zaposlene v omenjenih institucijah. Zanimalo me je stališče socialnih delavk do starejših delavcev, kako naslavljajo problematiko diskriminacije na podlagi starosti, kako prepoznavajo težave starejših delavcev in sodelovanje z različnimi institucijami ter sodelovanje znotraj podjetij glede starejših zaposlenih. Osredotočila sem se tudi na poznavanje ukrepov v podporo starejšim delavcev, zanimalo me je, ali se ti ukrepi izvajajo v podjetjih. Ugotovila sem, da se socialne delavke pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s starejšimi delavci, ki se pogosto soočajo z zdravstvenimi, fizičnimi, psihičnimi težavami, imajo težave s prilagajanjem na novo tehnologijo. Socialne delavke v podjetjih ne obravnavajo pogosto primerov diskriminacije. Rezultati pa kažejo, da socialne delavke veliko sodelujejo z drugimi institucijami, kot so centri za socialno delo, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod za zaposlovanje in drugi. Malo pa je sodelovanja med kadrovskimi službami, zlasti zaradi majhne zastopanosti socialnih delavcev v podjetjih. Potreba po socialnem delu s starejšimi delavci je, saj lahko po mnenju socialnih delavk veliko prispevajo k razreševanju stisk, uvajanju ukrepov in spodbujanju zaposlovanja starejših. Za nadaljnje raziskovanje predlagam še intervjuje s starejšimi delavci in delavkami in promoviranje socialnega dela v delovnem okolju na fakulteti</dc:description><dc:publisher>[E. Gorenšek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-25 09:00:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138915</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4:331.5-053.9</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 37266</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 137383683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
