Termično utrujanje CGHSS litine za valje za delo v vročemZupančič, Benjamin (Avtor) Terčelj, Milan (Mentor) termično utrujanjeCG HSS litinakarbidigrafitirast razpokoksidacijaV okviru diplomske naloge smo na termo-mehanskem simulatorju Gleeble 1500D izvajali laboratorijske preizkuse termičnega utrujanja, pri čemer smo uporabljali vzorce iz CG HSS litine, ki se uporablja za izdelavo valjev za vroče valjanje. Mikrostrukturo vzorcev smo okarakterizirali s pomočjo elektronskih mikroskopov JEOL JSM 6500F in ThermoFisher Scientific Vacuum Quattro S. Ta je sestavljena iz matrice, evtektičnih karbidov (na osnovi Fe (ca 68 mas. %)), karbidov na osnovi najvišje vrednosti za Nb (pribl. 64 - 68 mas. %) ter V in Mo, karbidov na osnovi najvišje vrednosti za V (pribl. 31 ? 32 mas. %) ter Nb in Mo ter grafitov. Preizkuse smo izvajali pri maksimalnih testnih temperaturah 500 °C ter 650 °C, pri čemer smo testiranje ustavljali pri 250, 750, 2500 in 6000 ciklih. Dolžine razpok na preizkušancih, nastalih kot posledica generiranega temperaturnega gradienta med ohlajanjem z vodo, smo izmerili s pomočjo optičnega mikroskopa. Kvantificirali smo obstojnost proti termičnemu utrujanju CG HSS litine, t.j. z izračunom srednje dolžine vseh razpok, srednje dolžine sedmih najdaljših razpok, najdaljše razpoke, gostoto razpok ter površino pod zaključenimi razpokami. Oksidacija evtektikov, grafitnih področij ter ostalih karbidov je bistveno bolj poudarjena pri višji temperaturi, t.j. pri 650 °C, kot pri nižji temperaturi testiranja, t.j. pri 500 °C. Karbidi na osnovi najvišje vrednosti za Nb kot tudi najvišje vrednosti za V izkazujejo večjo krhkost ter večjo nagnjenost k oksidaciji. Iniciacija razpok najpogosteje nastane na mestih debelejših karbidov na površini, kjer je bilo opaziti njihovo izrazito pokanje. Rast razpok pa je pretežno povezana tako s karbidno kot tudi z grafitno potjo.[B. Zupančič]20222022-08-25 09:00:03Diplomsko delo/naloga138909UDK: 669VisID: 86984COBISS_ID: 129239555sl