<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bivalno okolje oseb z demenco v domovih za starejše</dc:title><dc:creator>Stare,	Agata	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Verovšek,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>dezinhibicija</dc:subject><dc:subject>tavanje</dc:subject><dc:subject>prostorska orientacija</dc:subject><dc:subject>prilagoditve bivalnega okolja</dc:subject><dc:description>Uvod: Življenjska doba se po vsem svetu daljša, večina ljudi lahko pričakuje, da bodo živeli nad šestdeset let. S starostjo se poveča tveganje za pojav različnih bolezni, med katere spada tudi demenca. Trenutno več kot 55 milijonov ljudi po vsem svetu živi z demenco. Demenca ima fizične, psihične, socialne in ekonomske posledice na posameznika, njihove skrbnike, družino in širšo skupnost. Namen: S pomočjo pregleda literature smo raziskali, kakšna je osebam z demenco prijazna gradnja in bivalno okolje v ustanovah. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom literature na področju oblikovanja bivalnega okolja v ustanovah, ki so prilagojene osebam z demenco. Pregled literature je potekal preko portala DIKUL, in sicer v podatkovnih bazah: Medline, CINAHL, PubMed in SciencDirect. Literatura je bila iskana s pomočjo ključnih besed v slovenskem (demenca, demenca in bivalno okolje, demenci prijazna gradnja) in angleškem jeziku (housing for elderly, dementia, design for dementia, dementia environment). Iskanje je potekalo od marca 2021 do marca 2022. Rezultati: Bivalno okolje ni le ključni dejavnik za zagotavljanje udobja in bivalne funkcije, ampak tudi nefarmakološki dejavnik pri obvladovanju dezinhibiranega vedenja. Dobro zasnovano in prilagojeno okolje lahko vpliva na zmanjševanje vznemirjenosti in blaženja občutka zmedenosti obolelih, izboljša iskanje poti in spodbuja socialno interakcijo. Arhitekturno oblikovanje lahko težave pri orientaciji rešuje z uporabo različnih prijemov, od umeščanja oznak, načrtovanja sprehajalnih poti, do osvetlitve, kontrastov, dolžine hodnikov, referenčnih točk in umeščanja drugih senzoričnih znakov. Prilagoditve prostorov lahko osebam z demenco olajšajo opravljanje vsakodnevnih aktivnosti in pomagajo ohraniti še preostale sposobnosti. Dandanes v mnogih državah (Avstralija, Nizozemska, Velika Britanija, Italija, Združene države Amerike, skandinavske države in drugod) opažamo veliko inovativnih pristopov k oblikovanju bivalnega okolja za osebe z demenco. Razprava in zaključek: Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih razvijajo novi pristopi pri delu z osebami z demenco, prilagaja se bivalno okolje, izvajajo se izobraževanja zaposlenih, domovi za starejše pa se razvijajo v smeri centrov za starejše. Ključni dejavnik pri zagotavljanju optimalnega bivalnega okolja je sodelovanje arhitektov, notranjih oblikovalcev, zdravstvenega osebja, svojcev in tudi starejših, ki tam živijo.</dc:description><dc:publisher>[A. Stare]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-25 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138902</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115262</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 119105795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
