<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Duševno zdravje mladih v Savinjski regiji</dc:title><dc:creator>Terbovšek,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>epidemija covida-19</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>varovalni dejavniki dejavniki tveganja</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem raziskovala duševno zdravje mladih v Savinjski regiji. V svojem raziskovanju sem se osredotočila na populacijo srednješolcev. Epidemija je v zadnjih letih prizadela skoraj vsakogar, tudi mlade. Kako je epidemija covida-19 vplivala na mlade, sem videla tudi v domačem okolju, zato sem se odločila raziskati, kakšno  je duševno zdravje mladih v Savinjski regiji. V prvem delu diplomske naloge sem raziskala teoretične vire. Predstavila sem duševno zdravje, kako na duševno zdravje vplivajo izredne razmere, posebej pri mladostnikih. Predstavila sem tudi najpogostejše težave v duševnem zdravju med mladimi, kot so stres, anksioznost oziroma tesnoba in depresija. Nadalje sem opredelila tudi varovalne dejavnike in dejavnike tveganja, kjer sem se osredotočila na družino, šolo, prijatelje in spol. Duševno zdravje sem povezala tudi s stroko socialnega dela in na koncu raziskala še možne vrste pomoči, ki so mladim v Savinjski regiji na voljo. 
Pri raziskovanju sem se osredotočila predvsem na vprašanje, kakšno je duševno zdravje mladostnikov v populaciji. Izvedla sem kvantitativno raziskavo, v kateri sem preverila prej postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Rezultati e-ankete med dijaki v Savinjski regiji so pokazali, da mladostniki svoje duševno zdravje ocenjujejo kot niti dobro niti slabo. Največji dejavnik stresa jim predstavljajo  šola in šolske obveznosti. Prijatelji in družina pa so zanje pomemben varovalni dejavnik. Epidemija covida-19 je vplivala na duševno zdravje mladostnikov. Njihovo duševno zdravje se je med epidemijo poslabšalo. Tudi v času po epidemiji se duševno zdravje mladostnikov ni vrnilo nazaj v začetno stanje, ampak ostaja enako kot med samo epidemijo ali pa se je še poslabšalo.</dc:description><dc:publisher>[T. Terbovšek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-18 09:00:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138796</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.622-053.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 36583</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 137233923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
