<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Psihološki vidiki življenja z življenjskim partnerjem s parkinsonovo boleznijo</dc:title><dc:creator>Bakan,	Miša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Masten,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lauri Korajlija,	Anita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>skrb za bolnika</dc:subject><dc:subject>partnerski odnosi</dc:subject><dc:subject>kakovost partnerskega odnosa</dc:subject><dc:subject>kvalitativno raziskovanje</dc:subject><dc:subject>prirejen Vprašalnik o parkinsonovi bolezni PDQ-39</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>kvalitativna študija</dc:subject><dc:description>Raziskava je bila izvedena z namenom zaznavanja potreb življenjskih partnerjev v vlogi skrbnikov bolnikov s parkinsonovo boleznijo in priprave smernic za podporo partnerjev. V raziskavi se ukvarjamo z vprašanjem soočanja s partnerjevo boleznijo, parkinsonovo boleznijo. Zanimalo nas je, kako se partnerji spoprijemajo s spremenjenimi vlogami. Z devetimi udeleženci smo izvedli pol-strukturirane intervjuje, kjer smo se dotaknili treh področij - kontekst, bolnik in partner. Dva intervjuja sta bila narejena s ključnimi deležniki, ki so omogočili umestitev informacij v širši kontekst. Uporabljena je metodologija interpretativne fenomenološke analize (Smith, 1996), s pomočjo katere smo analizirali intervjuje. Izpostavili smo šest večji tem, ki so se v intervjujih ponavljajo: partnerski odnos, soočanje z boleznijo partnerja, sprememba življenjskega sloga, psihološke spremembe bolnika in informiranost o bolezni. Predhodna študija kaže, da je kakovostna partnerska zveza varovalni dejavnik zadovoljstva z življenjem in z nevrodegenerativno boleznijo partnerja (O'Connor in McCabe, 2011), kar se je potrdilo tudi znotraj naše študije. Na vprašanje, ki ga omenjena avtorja zastavljata in nista našla odgovora - kaj se dogaja s partnerskim odnosom, ko postaja bolnik vse bolj bolan - smo v naši raziskavi ugotovili, da partner v vseh primerih postaja vse bolj obremenjen in ima vse manj časa za lastne aktivnosti, vendar kaže, da je predhodna kakovostna partnerska zveza še zmeraj varovalni dejavnik zadovoljstva z življenjem in prinaša v odnos smisel vztrajanja v težjih razmerah. Partnerji potrebujejo vsaj eden ali več dobrih odnos, v najboljšem primeru je to odnos s svojim partnerjem, v kolikor pa odnos ne velja za kakovostnega je lahko varovalni dejavnik zadovoljstva z življenjem drug pomemben kakovostni odnos. Življenjskim partnerjem v vlogi skrbnikov je potrebno zagotoviti kontinuirani psihosocialni program, kjer bi se srečevali partnerji skrbniki, izmenjali izkušnje in se posvetili vsebinam s področja psihoedukacije in parkinsonove bolezni.</dc:description><dc:publisher>[M. Bakan]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2022-07-20 11:07:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138421</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-058.83(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 63245922</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
