<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Značilnosti praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov predšolske vzgoje pri predmetu tehnična vzgoja v vrtcu</dc:title><dc:creator>Bitenc,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tehnična vzgoja</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je analizirati in ugotoviti značilnosti praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov predšolske vzgoje pri predmetu tehnična vzgoja v vrtcu.
Pri praktičnem usposabljanju študentje spoznavajo delovno okolje, praktično delo in organizacijo dela. Razvijajo svoje spretnosti in usvajajo znanja, ki osmislijo njihovo izobraževanje in poglobijo zaupanje v kompetence, ki so potrebne za opravljanje poklica vzgojitelj predšolskih otrok.

V uvodnem delu so predstavljeni opredelitev področja, namen, cilji, raziskovalna vprašanja in metodologija dela. Osrednji del se nanaša na tehnično vzgojo v predšolskem obdobju in umeščenost ciljev v kurikulum. Predstavimo pomen praktičnega pedagoškega usposabljanja, kompetence vzgojitelja ter metode in oblike dela, ki se uporabljajo pri pedagoškem delu, in predmet tehnična vzgoja.

V empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili študentje, ki so hospitirali nastope pri tehnični vzgoji. Iz podanih odgovorov smo prišli do ugotovitve, da je odnos študentov in metodičen potek dejavnosti na danih hospitacijah nadpovprečen. Študentje otroke spodbujajo k razmišljanju, ugotavljajo predznanje otrok in temu prilagodijo pedagoško delo. Motivirajo otroke, odzivajo se na pobude otrok, pedagoški proces vodijo sistematično in komunicirajo z vsemi otroki. V raziskavi smo zaznali statistično pomembne razlike v odnosu študentov do otrok glede na starostne skupine. Boljši odnos študentov do otrok je bil v starostnih skupinah 4–5 in 5–6 let kot v starostni skupini 3–4 let. Študentje so pri načrtovanju dejavnosti največkrat uporabili frontalno obliko dela, skupinsko obliko dela in individualno obliko dela. Metoda praktičnega dela je bila v povprečju najbolj pogosto uporabljena. Iz podanih odgovorov smo prišli do ugotovitve, da so sposobnosti študentov močno nadpovprečne, ko gre za vodenje dejavnosti, saj je vodenje smiselno in otrokom razumljivo. Izvedene dejavnosti je pohvalilo 91 % študentov. Pohvalili so doživetost nastopanja, dobro pripravljeno pripravo in izvedeno dejavnost, sodelovanje med študenti, upoštevanje želja in idej otrok, spodbujanje samostojnosti in veliko mero ustvarjalnosti študentov.

Praktično usposabljanje in naučena teorija sta osnovni sestavini pedagoškega procesa in osnova za pridobivanje ustreznih kompetenc bodočih vzgojiteljev.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-17 06:55:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138363</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 115473411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
