<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bi lahko obstajali filozofski kralji brez sveta idej?</dc:title><dc:creator>Fatić,	Arman	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ciglenečki,	Jan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>svet idej</dc:subject><dc:subject>filozofi kralji</dc:subject><dc:subject>Država</dc:subject><dc:subject>Platonova prispodoba votline</dc:subject><dc:subject>Tako je govoril Zaratustra</dc:subject><dc:description>Ko razmišljamo o Platonovi filozofiji, večinoma pomislimo na njegove “filozofe kralje” in njegov “svet idej”. Ko začnemo razpravo o Platonovi napaki in izhajamo z vidika Nietzscheja, se zdi, da je največji problem, podedovan od Platona, ravno “svet idej”. Glede na to, da je osnova Platonovega nauka filozofija kot celota, se mi je porodilo vprašanje, kaj je s “filozofi kralji” in drugimi ljudmi, ki živijo v Državi. Ali nam Nietzsche na neki način nudi posodobitev te teme v delu Tako je govoril Zaratustra? Ali pa po zavrnitvi njegovega koncepta dualnosti dejansko ni nikoli preučil posledic Platonovega sistema?
V diplomski nalogi bi rad to temo raziskal, pri čemer bom najprej predstavil Nietzschejeve misli iz dela Rojstvo tragedije iz duha glasbe in Somrak malikov, kot tudi osnovne pojme Platonovega iz njegovega dela Država. Dalje bi rad pokazal, kako bi na tri družbene ravni Države vplivala odsotnost “sveta idej”. Posledično bom lahko primerjal ugotovitve s tem, kar Nietzsche predstavlja v delu Tako je govoril Zaratustra.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-16 07:31:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138352</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 498021</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
