<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza geomorfoloških sprememb na pridobivalnem območju Premogovnika Velenje</dc:title><dc:creator>Kodrič,	Jošt	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stepišnik,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ugrezanje</dc:subject><dc:subject>lignit</dc:subject><dc:subject>jezera</dc:subject><dc:subject>geomorfološke spremembe</dc:subject><dc:subject>razpoke.</dc:subject><dc:description>V zadnjih 130 letih se je površje Šaleške doline zaradi posledic rudarjenja zelo spremenilo. Namen naloge je preučitev zgodovinskih sprememb površja in analiza današnjega stanja. Temu namenu sem zadostil v dveh korakih. Najprej sem s pomočjo zgodovinskih kart in ortofoto posnetkov območja preučil zgodovinski potek rasti Šaleških jezer, ki so največje površinske oblike, ki so nastale zaradi ugrezanja površja. Sledila je geomorfološka analiza današnjega stanja površja, ki je pod vplivom antropogenih geomorfoloških sprememb. V sklopu analize sem izdelal karto večjih geomorfoloških oblik območja in s pomočjo geološke karte in geoloških izsekov poskusil pojasniti določene mehanizme ugrezanja površja v Šaleški dolini. Ugotovil sem, da so bile spremembe površja v preteklosti veliko hitrejše kot danes, prav tako pa so zajemale večje območje kot danes. Najbolj antropogeno spremenjeno površje se danes nahaja na območju med Velenjskim in Družmirskim jezerom, ostala območja okoli Šaleških jezer pa se ne ugrezajo več, večje površinske oblike na teh območjih pa so sanirane.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-16 07:30:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138346</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 498015</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
