<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pregled uvajanja projekta prvih posredovalcev v okviru nujne medicinske pomoči v Gorenjski regiji med letoma 2014 in 2017</dc:title><dc:creator>Zorman,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>temeljni postopki oživljanja</dc:subject><dc:subject>tujek v dihalih</dc:subject><dc:subject>civilna zaščita</dc:subject><dc:subject>krvavitev</dc:subject><dc:subject>veriga preživetja</dc:subject><dc:description>Uvod: Nenadni srčni zastoj je stanje, pri katerem se srčna mišica popolnoma zaustavi ali pa je njena iztisna moč nezadostna, da bi zagotavljala zadostno oskrbo organov s krvjo. Skrajševanje časa med zastojem srca in izvajanjem kardiopulmonalnega oživljanja je ključno za boljše možnosti preživetja žrtve. Slovenija spada med geografsko zelo razgibane države, določena območja so precej redko poseljena, zato so posledično bolj oddaljena od večjih mest in enot nujne medicinske pomoči. Pogosto dostopni čas ekipe nujne medicinske pomoči znaša več kot 10 minut, kar znatno poslabša možnosti za preživetje nenadno obolele osebe. Namen: Namen diplomskega dela je bil proučiti strokovno literaturo s področja uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči in s pomočjo analize podatkov izdelati pregled uvajanja prvih posredovalcev v Gorenjski regiji v obdobju 2014–2017. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, ki je zajela kritični pregled domače in tuje literature. Raziskovalni vzorec obsega podatke, ki so jih zbrale posamezne službe nujne medicinske pomoči znotraj območja Gorenjske, kjer so bili v sistem nujne medicinske pomoči vključeni prvi posredovalci. Podatki so prikazani v obliki grafov in tabel. Rezultati: Leta 2014 se je projektu priključilo 64 članov z območja nujne medicinske pomoči Kranj, ki so bili aktivni na 6 intervencijah. V letu 2017 je bilo aktivnih 547 prvih posredovalcev iz celotne regije, ki so zabeležili skupno 75 intervencij. Najkrajši dostopni čas prvih posredovalcev je bil zabeležen leta 2015 in je znašal 5,57 minute. Oživljanje z uporabo defibrilatorja je bilo v letu 2017 izvedeno v 33 primerih – največ na območju Radovljice. Razprava in zaključek: V opazovanih letih naraščata tako število intervencij, pri katerih so vključeni prvi posredovalci, kot tudi število vključenih prvih posredovalcev v sistem prvih posredovalcev znotraj Gorenjske regije. Glede na število intervencij prvih posredovalcev vse od uvedbe naprej je njihova umeščenost v sistem nujne medicinske pomoči potrebna in smotrna. Povečuje se zanimanje tako prostovoljnih gasilskih društev kot tudi članov drugih polprofesionalnih reševalnih služb za priključitev projektu. Ugotovili smo, da so prvi posredovalci v Gorenjski regiji razporejeni številčno enakomerno glede na območje, ki ga pokriva posamezna enota nujne medicinske pomoči. Največ aktivacij je bilo zaradi bolezenskih težav (81,34%). Na vzorcu se je pokazala potreba za poenotenje indikacij za aktivacijo prvih posredovalcev ter enotno beleženje vrste dogodka, na katerega so bili poslani.</dc:description><dc:publisher>[U. Zorman]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-13 10:54:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138260</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 112102</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 115280643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
