Primerjava zgradbe in lastnosti keramike Al2O3 in ZrO2Kotnik, Neža (Avtor) Anžel, Ivan (Mentor) Rojko, Franc (Komentor) Bohinc, Peter (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikacirkonijev oksidaluminijev oksidtrdotatrdnostmehanske lastnostibiokompatibilnostbiokeramikaestetikaUvod: Dentalna keramika že dolgo opravičuje svojo uporabo v dentalni medicini. Da se lahko uporablja na področju laboratorijske zobne protetike, mora poleg varnega in neinvazivnega posega v gostiteljevo telo zagotavljati tudi dobre mehanske lastnosti in visok estetski videz. Takšno keramiko imenujemo biokeramika in v to skupino sodi tudi steklokeramika, ki je danes v dentalni medicini najpogosteje uporabljen keramični material. Tako kot je značilno za vse keramične materiale, velja tudi za biokeramiko, da je krhka, saj se že v elastičnem področju obremenitve na površini pojavijo razpoke. Ta problem se na področju dentalne medicine najpogosteje rešuje z dodatkom kovinskih materialov, oziroma z izdelavo kovinsko-keramičnih konstrukcij, kar pa žal zmanjša željeno estetiko. V moderni fiksni protetiki so se kot odgovor na ta izziv pojavile polne keramične konstrukcije iz aluminijevega (Al2O3) in cirkonijevega (ZrO2) oksida. V primerjavi s kovinsko-keramičnimi strukturami se lahko ta materiala pohvalita z visoko trdnostjo in trdoto, temperaturno stabilnostjo, visoko odpornostjo na agresivno okolje, korozijsko in obrabno odpornostjo, ter boljšo prosojnostjo kot steklo infiltrirana keramika. Tako lahko pacientu zagotovimo material, ki ima dobre mehanske lastnosti in hkrati nudi visok estetski videz. Doseganje optimalnih lastnosti je odvisno od čistosti keramičnega prahu, porazdelitve velikosti prašnih delcev ter od pogojev stiskanja in sintranja. Namen: Namen diplomskega dela je bil analizirati zgradbo in lastnosti ZrO2 in Al2O3 keramike in ugotoviti katera od obeh že predpisanih tehnologij (tehnologija izdelave ZrO2, oziroma tehnologija izdelave Al2O3) zagotavlja konstantnejšo kvaliteto izdelka z manjšim odstopanjem mehanskih lastnosti od predpisanih vrednosti. S tem smo razkrili, kateri material je zanesljivejši in posledično primernejši za izdelavo zobnih nadomestkov. Dodatno je bil namen diplomskega dela izdelati dva nadomestka iz cirkonijeve oksidne keramike. Metode dela: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in eksperimentalnega dela. V teoretičnem delu je bila z uporabo strokovne literature, ki je bila na voljo na spletnem mestu Google Učenjak ter Medicinski knjižnici Ljubljana, izvedena analiza strukture in lastnosti izbranih materialov. V eksperimentalnem delu smo na osnovi predpisanih tehnologij izdelali preizkušance Al2O3 in ZrO2, ki smo jih nato uporabili za izvedbo mehanskih preizkusov. Vsi preizkušanci so bili testirani pod enakimi pogoji. Rezultati: Preizkušanci so bili pripravljeni v zobnem laboratoriju Dentom v Ljubljani in zobnem laboratoriju Franca Rojka na Ptuju. Izvedba preizkusov pa na Inštitutu za tehnologijo materialov na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Razprava in zaključek: Na podlagi upogibnih testov s katerimi je bil določen prelomni modul za cirkonijevo in aluminijevo oksidno keramiko, lahko povzamemo, da ima cirkonijeva oksidna keramika višji prelomni modul in višjo lomno žilavost, ter da je posledično ta keramika primernejša za izdelavo večjih protetičnih konstrukcij. Iz dobljenih rezultatov je tudi razvidno, da zagotavlja predpisana tehnologija izdelave cirkonijeve oksidne keramike manjša odstopanja in večjo konstantnost lastnosti. Aluminijev oksid je občutljivejši na laboratorijsko izdelavo in bolj primerjen za manjše protetične nadomestke.[N. Kotnik]20222022-07-13 10:53:48Diplomsko delo/naloga138259UDK: 616.31VisID: 112101COBISS_ID: 115247107sl