Vpliv treniranosti na zmanjšanje maksimalnega privzema kisika na simulirani nadmorski višini pri dekletihLukek, Klara (Avtor) Debevec, Tadej (Mentor) Ušaj, Anton (Komentor) normobarična hipoksijamaksimalni privzem kisikasimulirana nadmorska višinatreniranostženskeCilj magistrskega dela je bil ugotoviti potencialne razlike v fizioloških odzivih na maksimalni in submaksimalni napor na povečani višini med treniranimi in netreniranimi dekleti. Hipoksija nedvomno močno vpliva na športno sposobnost posameznika. Kljub temu še vedno ni povsem jasno, ali bolj poslabša športno sposobnost pri treniranih ali netreniranih posameznikih. Ker je večina vadbenih raziskav na tem področju izvedena na moških preiskovancih, je podatkov o dekletih zelo malo. V uvodnem delu so povzete ugotovitve dosedanjih raziskav s tega področja, nato pa so predstavljeni rezultati in ugotovitve raziskave, ki je vključevala testiranja maksimalnega privzema kisika (VO2peak) v normoksiji in normobarični hipoksiji tako za trenirana kot netrenirana dekleta. V raziskavo je bilo prostovoljno vključenih 22 preiskovank, ki so bile na podlagi izmerjenega maksimalnega privzema kisika v normoksiji razporejene v skupino treniranih (VO2peak > 40 mL/kg/min) in netreniranih (VO2peak < 40 mL/kg/min). Vsaka preiskovanka je opravila dve testiranji v laboratoriju. Ob vsakem obisku sta bila na cikloergometru izvedena večstopenjski stopnjevani test do odpovedi ter test konstantne submaksimalne (1,5 W/kg telesne mase) obremenitve ob sočasnem spremljanju izbranih srčno-dihalnih parametrov. Testa sta bila randomizirano izvedena enkrat v pogojih normoksije (310 m) in enkrat v pogojih normobarične hipoksije (FiO₂ 12 %,  4300 m nadmorske višine). Laboratorijska obiska sta bila izvedena v razmaku približno 28 dni, in sicer z namenom ohranjanja iste faze menstrualnega cikla. Dobljeni rezultati kažejo, da se pri treniranih, glede na netrenirana dekleta, VO2peak bistveno bolj zmanjša v normobarični hipoksiji. Relativna sprememba VO2peak za trenirane znaša 8,3 ± 4,2 za netrenirane pa 2,3 ± 3,0 ml/kg/min. Pri treniranih dekletih je bilo zaznano tudi s hipoksijo povezano večje zmanjšanje sistemske saturacije (28,1 ± 4,5 % za trenirane in 22,9 ± 6,5 % za netrenirane). Preiskovanke, ki so dosegle višji VO2peak so imele obenem tudi višjo minutno ventilacijo. Hipoksija je pri vseh izzvala podobno povečanje respiratornega kvocienta ne glede na treniranost. V normoksiji je le-ta v povprečju znašal 1,12 ± 0,04 in se v hipoksiji povečal na 1,24 ± 0,11. Pri submaksimalnem obremenitvenem testu nismo ugotovili značilnih razlik v merjenih parametrih med treniranimi in netreniranimi. V skladu z dosedanjimi ugotovitvami pričujoča raziskava potrjuje vpliv treniranosti na fiziološke odzive deklet na višini. Rezultati potrjujejo tudi znano dejstvo, da so individualni odzivi na hipoksijo precej različni. Magistrsko delo omogoča boljše razumevanje fizioloških omejitev ter izzivov, ki jih treniranim in netreniranim posameznicam predstavlja izpostavitev hipoksiji.20222022-07-13 07:15:10Magistrsko delo/naloga138234VisID: 37792COBISS_ID: 125969411sl