Mnenje učiteljev in študentov razrednega pouka o uporabi knjižnega jezika pri pouku na razredni stopnjiIndjić, Nataša (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) knjižni jezikV Sloveniji je v več uradnih državnih dokumentih določeno, da mora poučevanje v šoli potekati v slovenskem jeziku (URS, 1991; ZOsn, 2013; ZJRS, 2004). Učitelji se morajo tako v šoli z učenci pogovarjati v slovenščini, in sicer je pri tem najustreznejša izbira zborni knjižni jezik ali knjižnopogovorni jezik (Poznanovič Jezeršek idr., 2018; Kunst Gnamuš, 1992; Petek, 2014; Gomboc, 2009). Avtorica Jožef (2019) je izvedla raziskavo, v okviru katere je ugotovila, da se večina učiteljev drži teh priporočil – pri pouku se v večini trudijo izražati v knjižnem jeziku. Ugotovila je tudi, da večina učiteljev popravlja učence, kadar ti uporabljajo pogovorni jezik ali narečje. Petek (2019a) poudarja, da morajo biti učitelji ustrezno strokovno usposobljeni za javno govorno nastopanje. Spretnosti javnega govornega nastopanja se je treba naučiti, poleg tega pa se je treba na govorni nastop vnaprej pripraviti. Petek prav tako v svojih delih (Petek, 2019a; Petek, 2019b) opredeli postopke razvijanja zmožnosti govornega nastopanja ter možnost učinkovite priprave na govorni nastop, in sicer: govorec naj izbere ustrezno socialno in funkcijsko zvrst jezika ter pomensko ustrezne besede. Pozoren naj bo tudi na slovnično pravilnost in pravorečni govor. Pri govornem nastopu naj uporablja dobro znane in pogosto rabljene besede. Ob tem naj opozorimo na besede avtorjev Šebjanič Oražem (2020) in Majdič (2003), da imajo učitelji začetniki slabše razvito zmožnost govorjenja in poslušanja oz. se pri njih pogosteje pojavljajo pravorečne napake. Najpogostejša med njimi je neobvladanje zborne pravorečne norme. V magistrskem delu smo raziskovali mnenje učiteljev in študentov razrednega pouka (v nadaljevanju učiteljev RP in študentov RP) o uporabi knjižnega in neknjižnega jezika pri pouku in zunaj njega na razredni stopnji. Vzorec je vključeval 86 učiteljev, ki so v šolskem letu 2020/21 poučevali na razredni stopnji na eni od slovenskih osnovnih šol, in 101 študenta razrednega pouka, ki so bili v študijskem letu 2020/21 vpisani na eno od slovenskih pedagoških fakultet. Cilji naše raziskave so bili pridobiti splošno mnenje učiteljev in študentov razrednega pouka o uporabi knjižnega oz. neknjižnega jezika pri pouku na razredni stopnji, in sicer pri spoznavnem in odnosnem govoru, pri posameznem učnem predmetu (slovenščina, matematika, spoznavanje okolja, družba, naravoslovje in tehnika, šport, likovna umetnost, glasbena umetnost ter gospodinjstvo) in zunaj rednega pouka v šoli. Pri ugotavljanju mnenja učiteljev RP in študentov RP o uporabi knjižnega oz. neknjižnega jezika pri pouku smo si za raziskovanje izbrali vse učne predmete, ki jih učitelj razrednega pouka poučuje v 1., 2., 3., 4. ali 5. razredu, tj. na razredni stopnji šolanja. Zanimalo nas je namreč, ali med posameznimi učnimi predmeti prihaja do odstopanj v mnenju o uporabi določene socialne zvrsti jezika. Ugotoviti smo želeli tudi, ali se njihova mnenja razlikujejo glede na območje, iz katerega so, glede na delovno dobo učiteljev in glede na razred, v katerem poučujejo, ter glede na letnik študija študentov. Na osnovi odgovorov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, in analize, narejene s statističnim programom SPSS, smo ugotovili, da se učitelji in študenti razrednega pouka v največji meri strinjajo z uporabo knjižnopogovornega jezika pri govoru z učenci pri pouku in zunaj njega. Najmanj pa se jih strinja z uporabo interesnih in mestnih govoric. Enako ugotovitve veljajo za uporabo zvrsti jezika pri spoznavnem in pri odnosnem govoru, zunaj pouka in pri posameznih učnih predmetih. Pri spoznavnem govoru in pri pouku slovenščine se več kot polovica učiteljev RP in študentov RP strinja tudi z uporabo zbornega knjižnega jezika. Zunaj pouka se večina študentov RP prav tako strinja z uporabo zemljepisnih narečij, medtem ko je delež učiteljev RP, ki se s tem strinjajo, precej nižji. V splošnem se anketirani učitelji RP in študenti RP ne strinjajo z uporabo neknjižnega jezika pri pouku. Bistvenih razlik v mnenju o uporabi posamezne jezikovne zvrsti slovenskega jezika v šoli med učitelji RP glede na razred, v katerem učijo, nismo zaznali. Večina učiteljev v vseh razredih se strinja z uporabo knjižnopogovornega jezika pri pouku. Učitelji, ki učijo v 2. in 3. razredu, se v večinskem deležu prav tako strinjajo z uporabo zbornega knjižnega jezika. Prav tako nismo zaznali bistvenih razlik med učitelji RP glede na njihovo delovno dobo in med študenti RP glede na njihov letnik študija. Skoraj vsi učitelji RP in študenti RP se strinjajo z uporabo knjižnopogovornega jezika pri pouku. Zaradi nereprezentativnega vzorca v posameznih slovenskih regijah nismo dobili splošnega odgovora pri ugotavljanju razlik med mnenjem učiteljev RP in študentov RP glede na njihovo statistično regijo. Posledično nismo dobili odgovora na 5. raziskovalno vprašanje. Ugotovili pa smo, da se v večini slovenskih regij večina učiteljev RP in študentov RP najbolj strinja z uporabo knjižnopogovornega jezika pri pouku pri govoru z učenci, nekaj manj se jih strinja z uporabo zbornega knjižnega jezika, večina pa se jih ne strinja z uporabo neknjižnega jezika. Mnenje učiteljev RP in študentov RP pri vseh odgovorih na zastavljena raziskovalna vprašanja v splošnem sovpada z izsledki iz literature, ki jo navajamo v teoretičnem delu. Glede na učni načrt za slovenščino (Poznanovič Jezeršek idr., 2018) ter glede na navajanja nekaterih avtorjev (Kunst Gnamuš, 1992; Petek, 2014; Gomboc, 2009) naj bi se učitelji v šoli z učenci in drugimi namreč sporazumevali v knjižnem jeziku (zbornem ali knjižnopogovornem). V večini se ne glede na vprašanje tudi učitelji RP in študenti RP strinjajo z uporabo knjižnopogovornega jezika (redkeje tudi zbornega knjižnega jezika) pri govoru z učenci pri pouku in zunaj njega. Odgovori učiteljev in študentov razrednega pouka so nam omogočili oblikovanje smernic za uporabo posamezne jezikovne zvrsti slovenskega jezika pri pouku in zunaj njega. Glavni poudarki smernic so poučevanje v zbornem knjižnem ali knjižnopogovornem jeziku z uporabo nekaterih elementov zemljepisnega narečja učencev, kadar je to potrebno. To naj velja v vseh razredih pri vseh učnih predmetih ne glede na statistično regijo, v kateri je šola. Teh smernic naj se učitelji držijo tudi pri govoru z učenci zunaj pouka. Raba interesnih in mestnih govoric pa je v šolskem prostoru neustrezna (tako pri pouku kot zunaj njega).20222022-07-13 06:45:45Magistrsko delo/naloga138232COBISS_ID: 115037187sl