<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Naglaševanje izbranih pridevnikov na -(ij)ski in samostalnikov z naglasno dvojnico</dc:title><dc:creator>Volk,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>primorska narečna skupina</dc:subject><dc:subject>naglas</dc:subject><dc:subject>naglaševanje</dc:subject><dc:subject>naglasno mesto</dc:subject><dc:subject>pridevniki na -(ij)ski</dc:subject><dc:subject>samostalniki z naglasno dvojnico</dc:subject><dc:description>Naglasno mesto je v slovenščini nepredvidljivo, ni vezano na določen zlog v besedi, temveč se ga naučimo skupaj z besedo. Že Rigler (1968) ugotavlja, da je problem naglaševanja eden izmed pomembnejših v slovenskem pravorečju. Namen prispevka je pokazati na nekatere naglasne značilnosti samostalnikov in pridevnikov v sodobni knjižni izreki. Osredinili smo se na pridevniške izpeljanke na -(ij)ski in na samostalnike z naglasnimi dvojnicami. Med govorci primorske narečne skupine smo izvedli raziskavo, v kateri so sodelujoči brali posamezne povedi, kjer so bili opazovani samostalniki in pridevniki uporabljeni v nevtralnem stavčnem položaju. Posebej smo analizirali samostalnike in pridevnike z naglasnimi dvojnicami, pridevnike na -(ij)ski z nepremičnim naglasnim tipom in pridevnike na -(ij)ski s premičnim naglasnim tipom. Rezultate raziskave smo primerjali s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (2014), slovarskim delom Slovenskega pravopisa (2014) in Slovensko zborno izreko (Šeruga Prek, Antončič 2003).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2022-07-12 15:58:48</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>138174</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6\'342.8</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.4312/Obdobja.38.99-107</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 43804163</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 302184960</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
