Uporaba tekočinske biopsije pri diagnostiki raka in sledenju bolezniKravanja, Aljaž (Avtor) Čemažar, Maja (Mentor) tekočinska biopsijarakcirkulirajoče tumorske celicecirkulirajoča tumorska DNAnedrobnocelični pljučni rakonkologijadiagnostikaV onkološki diagnostiki in spremljanju rakavih bolezni dobivajo metode tekočinske biopsije vedno večji pomen. V primerih, ko zaradi anatomskih omejitev ali slabega stanja pacienta biopsije tumorskega tkiva niso možne, predstavlja biopsija krvnih biomarkerjev raka najboljšo možno alternativo za ugotovitev stanja pacienta, saj je odvzem krvi neinvaziven ter predvsem redno ponovljiv. Dodaten pomen tekočinskih biopsij je v tem, da omogočajo boljši vpogled v genetski profil raka ter tako pomagajo pri odločanju o terapiji pacienta. Krvni biomarkerji prav tako lahko pomagajo pri odkrivanju zasevkov, njihovih privatnih mutaciji in posledične prognoze pacienta, prav tako pa lahko veliko bolj natančno kot uveljavljene klinične metode predvidijo relaps zaradi minimalne rezidualne bolezni. Najvidnejši, ter klinično najbolj uporabljen biomarker je cirkulirajoča tumorska DNA (ctDNA), fragmenti nukleinskih kislin v krvi, ki izvirajo iz rakavih celic in v sebi nosijo podatke o genomu raka. Poleg ctDNA se pri tekočinskih biopsijah kot biomarker uporabljajo tudi cirkulirajoče tumorske celice (CTC) ter majhni ekstracelularni vezikli, eksosomi, katerih tovor lahko pove veliko o naravi bolezni. V diplomskem delu predstavljam ključne značilnosti biomarkerjev, tehnologije in metode za sledenje ter konkreten pomen tekočinske biopsije na primeru nedrobnoceličnih pljučnih karcinomov, skupine rakov, ki so zelo pogosti ter hkrati primerni za spremljanje s tekočinsko biopsijo.[A. Kravanja]20222022-07-12 14:22:31Diplomsko delo/naloga138152UDK: 606:616-006.6:616-076:616-079(043.2)VisID: 204726COBISS_ID: 114946051sl