<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza uspešnosti saditve listavcev na posekah v sestojih črnega bora (Pinus nigra Arnold) pri Divači</dc:title><dc:creator>Leskovec,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roženbergar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>premena gozdov</dc:subject><dc:subject>listavci</dc:subject><dc:subject>delež preživetja</dc:subject><dc:description>Na Krasu v okolici Divače je bilo leta 2012 na dveh rastiščih osnovanih 6 poskusnih ploskev s sadikami šestih različnih avtohtonih vrst listavcev: navadnega koprivovca (Celtis australis L.), gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl), navadne bukve (Fagus sylvatica L.), divje češnje (Prunus avium L.), navadnega oreha (Juglans regia L.) ter gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.). Z namenom ugotavljanja primernosti drevesnih vrst so bile sadike s to diplomsko nalogo po štirih letih znova popisane; izmerjena je bila njihova višina, premer 5 cm nad tlemi, dolžina terminalnega poganjka ter ocenjena vitalnost in kakovost. Skupno je preživelo 56 % vseh posajenih sadik. Kot najuspešnejša vrsta se je z najvišjim deležem preživetja (72 %) in največjo povprečno višino ter premerom izkazala divja češnja. Visok delež preživetja je imel tudi navadni koprivovec (71 %). Kot najbolj kakovostne in vitalne so bile ocenjene sadike bukve, ki pa je imela najnižji delež preživetja (13 %). Kakovost rastišča je imela največji vpliv na merjene parametre pri bukvi, gorskem javorju in orehu, najmanjši pa pri gradnu.</dc:description><dc:publisher>[L. Leskovec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-12 14:22:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138151</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*23+630*5+630*17Pinus nigra Arnold(497.4Divača)(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 204725</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 116376579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
