<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Percepcije dijakov o problematiki trgovanja z ljudmi</dc:title><dc:creator>Gulič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavratnik,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>trgovanje z ljudmi</dc:subject><dc:subject>slovenski dijaki</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu je najprej opredeljena glavna terminologija, potrebna za razumevanje 
problematike, razloženo je, kaj trgovanje z ljudmi nasploh je, opisane so tudi oblike trgovanja. 
Kot prikaz resnosti problema je zelo pomemben tudi prikaz statistike za Evropo. V drugem 
delu so predstavljene tri obravnave trgovanja z ljudmi, in sicer: organiziran kriminal, 
nezakonite migracije ter kršanje človekovih pravic. Izpostavljeno je tudi vprašanje trgovanja z 
ljudmi v Sloveniji, za kar sta posebej dodana prikaz trgovine z ženskami za namen spolnega 
izkoriščanja in poročilo o statistiki trgovanja v Sloveniji. Predstavljene pa so tudi različne 
metode novačenja. Poleg tega so povzeti rezultati že narejenih raziskav na temo informiranosti 
o raziskani problematiki. 
V empričnem delu je s pomočjo ankete prikazano, koliko dijaki vedo o trgovini z ljudmi, zlasti 
glede značilnosti žrtev, trgovcev z ljudmi, oblikah trgovanja in samega kaznivega dejanja. 
Povzamemo lahko, da ima večina dijakov splošno znanje o trgovcih z ljudmi, različnih oblikah 
trgovanje ter o kaznivem dejanju, nimajo pa veliko znanja o žrtvah. Zanimalo nas je tudi, kako 
si dijaki razlagajo pojem »trgovanje z ljudmi,« za kar lahko iz rezultatov ankete sklepamo, da 
si dijaki praviloma zelo dobro razlagajo pojem. Prav tako so raziskane razlike na ravni znanja 
glede na spol, vrste šole in tip domačega naselja, pri čemer lahko povzamemo, da ne obstaja 
razlike na ravni znanja dijakov glede na spol in tip domačega naselja. Obstajajo pa razlike glede 
na vrsto šole, in sicer dijaki, ki obiskujejo gimnazijo, imajo več znanja kot dijaki, ki obiskujejo 
srednjo poklicno šolo.</dc:description><dc:publisher>[M. Gulič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-10 08:30:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138100</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.412(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 136390</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 115466755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija;</dc:coverage></metadata>
