<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija jeklenih polizdelkov iz 19. stoletja</dc:title><dc:creator>Cvek,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fajfar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oitzl,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>19. stoletje</dc:subject><dc:subject>železarstvo na Gorenjskem</dc:subject><dc:subject>polizdelki</dc:subject><dc:subject>metalografska analiza</dc:subject><dc:subject>nekovinski vključki</dc:subject><dc:description>Začetki profesionalnega železarstva na Gorenjskem segajo v 14. stoletje, ko so za poganjanje mehov za podpih začeli uporabljati vodni vir energije, in postopoma razvili plavž. S priseljevanjem severnoitalijanskih železarskih mojstrov so v 16. stoletju slovenske peči zamenjale brescianske peči, ki so bile večje in zmogljivejše, kar je vodilo v razcvet železarske obrti zrt posledično v večjo porabo rude in oglja na Gorenjskem, kasneje tudi v izrabljene rudnike in gozdove. V 19. stoletju je bilo železarstvo na Slovenskem precej razvito tudi na slovenskem Koroškem in Štajerskem.
V diplomskem delu smo preiskovali 12 polizdelkov iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, proizvedenih v 19. stoletju, v železarskih obratih na Gorenjskem, kjer so se ukvarjali s pridobivanjem železove rude in oglja, taljenjem železove rude in predelavo surovega železa. Šest polizdelkov je bilo proizvedenih v Dietrichovih kovaških obratih v Tržiču in okolici. Dva polizdelka sta bila proizvedena v železarskih obratih na Savi pri Jesenicah v lasti Ruarda. Za štiri polizdelke ne vemo točnega izvora, a so verjetno prišli v muzej v enakem časovnem obdobju.
V diplomskem delu smo opravili metalografsko analizo s svetlobnim mikroskopom ter naredili stereo posnetke vzorcev in na ta način določili tok materiala med preoblikovanjem. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo določili sestavo nekovinskih vključkov. Vzorcem smo določili trdoto in kemijsko sestavo preiskovanih vzorcev ter na temelju dobljenih rezultatov ocenili kakovost preiskovanih polizdelkov.
Ugotovili smo, da so bili polizdelki, glede na tedanjo razpoložljivo tehnologijo, kakovostno izdelani. Rezultatov med vzorci ne moremo neposredno primerjati, saj so bili izdelani za različne namene.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Cvek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-09 09:00:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138092</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84544</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 129250051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
