<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv telesnih značilnosti na gibalne sposobnosti mlajših starostnih kategorij v alpskem smučanju</dc:title><dc:creator>Potokar,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Majerič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>alpsko smučanje</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>telesna sestava</dc:subject><dc:subject>mlajše starostne kategorije</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo ugotavljali vpliv telesnih značilnosti na gibalne sposobnosti alpskih smučarjev mlajših starostnih kategorij. V delo je bilo vključenih 146 mladih smučark in smučarjev, ki so se udeležili letnih meritev na Fakulteti za šport, Univerze v Ljubljani. 

Za kategorijo dečkov letnik 2004–2007 in deklic istega letnika smo izbrali osem gibalnih testov ter trinajst telesnih spremenljivk. Gibalni testi so bili del testne baterije, ki jih Smučarska zveza Slovenije uporablja za preverjanje gibalnih sposobnosti in telesnih mer aktivnih smučarjev. 

Z analizo podatkov z metodo delnih najmanjših kvadratov (metoda PLS) smo pri mladih smučarjih in smučarkah ugotavljali v kolikšni meri lahko s spremenljivkami telesnih mer pojasnimo delež variance posameznega gibalnega testa. Na istem vzorcu smo s pomočjo korelacijske analize ločeno po spolu ugotavljali tudi povezanost posamezne telesne spremenljivke s posameznim gibalnim testom. Ugotovili smo, da lahko z izbranimi trinajstimi parametri telesne sestave pojasnimo relativno visok delež variance (46–72%) preučevanih gibalnih sposobnosti. Do opazne razlike pa je prišlo, ko smo rezultate primerjali po spolu. Splošni trend nakazuje, da lahko pojasnimo večji delež variance pri dečkih kot pri deklicah. Pri dečkih smo lahko z omenjenimi spremenljivkami telesne sestave napovedali vse od 46% do 78% variance od celotnega vzorca neodvisnih spremenljivk. Nižji delež variance celotnega vzorca neodvisnih spremenljivk smo zaznali zgolj pri spremenljivki SKI9 (r2 = 37.0), kjer smo lahko pojasnili zgolj 37 %. Pri dekletih pa je bil trend deleža variance napovedane spremenljivke v povprečju nižji kot pri dečkih. Z omenjenimi spremenljivkami telesne sestave smo lahko napovedali vse od 28% do 41% variance celotnega vzorca neodvisnih spremenljivk. Nižji delež variance celotnega vzorca neodvisnih spremenljivk smo zaznali zgolj pri spremenljivki STABTRUP (r2 = 10.0), kjer smo pojasnili zgolj 10%. Rezultati kažejo, da lahko pri dečkih pojasnimo večji delež variance kot pri deklicah, kar pomeni, da so meritve telesnih mer pri dečkih boljši indikatorji njihovih gibalnih sposobnosti. 

Korelacijska analiza je z natančnostjo α ≤ 5% potrdila povezanost med telesnimi merami in gibalnimi sposobnostmi. Razvidno je, da je ta povezanost močnejša pri dečkih kot pri deklicah. Pri dečkih je povezanost močnejša predvsem pri parametrih telesne sestave, ki so povezani z mišično maso. Medtem ko sta pri deklicah izstopala predvsem tista dva parametra telesne sestave, ki sta povezana z maščobno maso oziroma z deležem visceralne maščobe.

Razvidno je, da igra telesna sestava pomembno vlogo pri izvedbi oziroma kakovosti izvedbe testov gibalnih sposobnosti. Pomembno je, da gradimo telesno sestavo v smer, ki povečuje gibalno učinkovitost, saj ni vseeno, iz kakšnega »materiala« so tekmovalci. Trenerji bi morali pri dečkih paziti predvsem na opazovanje količine in parametre, povezane z mišično maso, pri dekletih pa na vse parametre, povezane z maščobnim deležem.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-09 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138070</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 37773</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 125971715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
