<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priprava proteina CRISP iz modrasovega strupa v bakterijskem ekspresijskem sistemu</dc:title><dc:creator>Marinko,	Aljoša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Križaj,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gunčar,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kačji strup</dc:subject><dc:subject>Vipera ammodytes ammodytes</dc:subject><dc:subject>CRISP</dc:subject><dc:subject>rekombinantni VaaCRISP-1</dc:subject><dc:subject>E. coli</dc:subject><dc:description>S cisteinom bogati sekretorni proteini (CRISP) so razširjeni po celotnem živalskem kraljestvu, kjer vršijo različne funkcije. So monomerni proteini z molekulsko maso od 20 do 30 kDa. Večina CRISP iz kačjih strupov je inhibitorjev ionskih kanalčkov, natančneje kalcijevih kanalčkov odvisnih od napetosti, kalijevih kanalčkov aktiviranih s kalcijem in ionskih kanalčkov aktiviranih s cikličnimi nukleotidi. Biološka funkcija CRISP iz strupa modrasa (Vipera ammodytes ammodytes, Vaa) še ni znana. Za boljše razumevanje njihove aktivnosti smo poskušali pripraviti rekombinantni VaaCRISP-1 (rVaaCRISP-1). Nukleotidno zaporedje VaaCRISP-1 je bilo vstavljeno v vektor pMAL‑c5x, ki je bil pozneje vnešen v sev bakterije Escherichia coli (E. coli) ER2523. Fuzijski protein je imel na svojem N-koncu protein, ki veže maltozo (MBP), sledil je del s cepitvenim mestom za aktivirano obliko faktorja X (FXa), nato pa rVaaCRISP‑1. MBP je omogočil lažjo izolacijo produkta iz reakcijske zmesi z afinitetno kromatografijo na imobilizirani amilozi. Izražanje fuzijskega proteina v manjšem, do četrtlitrskem obsegu je bilo uspešno, v večjem, dvolitrskem, pa ne. Medtem, ko je v prvem primeru analiza frakcije, ki se je zadržala na amilozni koloni, pokazala prisotnost fuzijskega proteina, je bil v drugem prisoten zgolj MBP. Po cepitvi fuzijskega proteina s FXa smo rVaaCRISP-1 očistili na koloni C18 sistema RP-HPLC. Glede na pridobljene strukturne karakteristike, maso in hidrofobnost, o čemer priča RP-HPLC profil, ki je enak profilu naravnega proteina, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da sta si rekombinantni in naravni VaaCRISP-1 po lastnostih enaka. Ocenjen donos izražanja v bakterijski kulturi  je ~0,1 mg rVaaCRISP‑1 na liter tekočega gojišča, medtem ko imajo lahko optimizirani postopki proizvodnje rekombinantnih proteinov v citoplazmi E. coli pričakovan donos tudi nad 100 mg tarčnega proteina na liter tekočega gojišča. Razvili smo torej postopek za pripravo pravilno zvitega rVaaCRISP-1, a njegov donos bo potrebno še izboljšati.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-08 14:10:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138065</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 10541</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 117051651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
