Narečni govor vzgojiteljic in predšolskih otrok v dolenjskih vrtcihTurk, Katarina (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) otrokSlovenščina kot jezik v sebi skriva veliko posebnosti, med drugim tudi narečja, ki so značilna za vso Slovenijo. Ta nas hitro umestijo v kraj, od koder prihajamo in kjer je to narečje v aktivni rabi. Z govorom se nekomu predstavimo, ga spoznamo, si izmenjamo informacije, vtise, včasih z besedami povemo tudi kaj, kar še čustveno pojasnimo. Govor nas spremlja od zgodnjega otroštva, čeprav se na začetku kaže kot jok, smeh in se zelo hitro spremeni v čebljanje, bebljanje in potem v prve besede. Primarno okolje je družina, kjer dobimo prvi zgled za naša dejanja in obnašanja. Tudi starši s svojim govorom usmerjajo in opozarjajo otroka na njegovo pravilno rabo. Sekundarno okolje je za tiste, ki ga obiskujejo, vrtec, tam je govorni zgled vzgojiteljica. Načrtuje dejavnosti, ki vključujejo govor, pri sporazumevanju, dajanju navodil uporablja govor, s katerim včasih na otroke vpliva tudi posredno. Ko otrok vstopi v šolo, je razlika očitnejša, saj se v šoli pričnejo podrobneje seznanjati s slovenskim jezikom, njegovo delitvijo in vlogo. Postopoma se začne ustvarjati odnos do jezika. V diplomskem delu sem opazovala otroke iz vrtcev na vasi in v mestu, s štirimi vzgojiteljicami pa sem izvedla še standardizirani intervju. Ugotovila sem, da se pri starejših otrocih pojavlja več narečnega govora kot pri mlajših ter da je narečni govor izrazitejši v vrtcu na vasi kot pa v mestu. Pri vzgojiteljicah sem opazila razlike pri tem, koliko pozornosti namenijo narečju in njegovi rabi pri dejavnosti, čeprav ga večinoma vse uporabljajo pri svojem delu. Največ narečnega govora uporabljajo, ko se z otrokom pogovarjajo individualno, manj pa v skupnih dejavnostih. Vse vzgojiteljice se strinjajo, da so zelo pomembne v otrokovem govorno-jezikovnem razvoju, saj so v vrtcu z njimi prisotne velik del dneva. Ker sodelavke med seboj sodelujejo vsakodnevno, si večina vzgojiteljic izmenja sporočila v narečnem govoru. Ko pa se srečajo na strokovnem aktivu, je govor bolj enoten, tj. knjižno pogovorni. Za vse narečje predstavlja posebnost, kulturno dediščino, ki jo moramo ohranjati.20222022-07-08 07:31:45Diplomsko delo/naloga138042COBISS_ID: 114097923sl