<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje in izražanje besed pri otrocih od 24. do 47. meseca</dc:title><dc:creator>Traven,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>besedišče</dc:subject><dc:description>Razvoj besedišča predstavlja zelo pomemben del v razvoju otrokovega jezika. Največje spremembe na tem področju se dogajajo v prvih letih otrokovega življenja, zato se bomo v raziskavi osredotočili na otroke med drugim in četrtim letom starosti. Ob četrtem letu otroci uspejo izgovoriti povprečno 1000 besed. Široko besedišče pa tudi omogoča, da otroci iz več besed tvorijo povedi. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je močnejša korelacija med širino besedišča in povezovanjem besed v povedi kot pa starostjo otroka in povezovanjem besed v povedi. Štiriletniki v večini uspejo izgovoriti že vse glasove, razen šumnikov in /r/, prav tako se v njihovem govoru pojavlja manj poenostavljanj besed. Posledično je njihov govor bolje razumljiv tudi za nepoznane ljudi. Ne smemo pa pozabiti, da na besedišče vplivajo tudi mnogi okoljski in genetski dejavniki ter tudi morebitne posebne potrebe otrok. 
Naša raziskava se je ukvarjala z besediščem otrok v starosti med 24 in 47 mesecev. Cilj naše raziskave je bilo analiziranje rezultatov, ki so jih otroci dosegli na področju razumevanja in izražanja besed. Zanimalo nas je tudi, kako uspešni so bili otroci pri razumevanju in izražanju samostalnikov in glagolov ter če obstajajo razlike med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo s pomočjo prvih treh nalog Nove Reynellove razvojne jezikovne lestvice (NRDLS-SI) analizirali rezultate 11 otrok (štirih dečkov in sedmih deklic) z značilnim govorno-jezikovnim razvojem. Raziskava je pokazala, da obstajajo statistično pomembne razlike med rezultati otrok na testih razumevanja besed in izražanja besed. Prav tako smo ugotovili statistično pomembne razlike na testu razumevanja in izražanja samostalnikov in glagolov, kar pomeni, da se v govoru otrok med drugim in četrtim letom pojavlja več samostalnikov kot pa glagolov. Preverjali smo še vpliv spola na besedišče in ugotovili manjše razlike med spoloma (predvsem pri izražanju). Deklice so dosegle malo višje rezultate, kot dečki, a razlika med spoloma ni bila statistično pomembna.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-08 07:30:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138034</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 114147075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
