Strategije spoprijemanja s stresom pri medicinskih sestrah v času epidemije COVID-19Crnov, Nikolina (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Thaler, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaduševno zdravjepsihosocialni odziviepidemijaposledice epidemijeUvod: Epidemija COVID-19 je močno zaznamovala življenja ljudi po vsem svetu, saj je respiratorni virus zahteval mnogo žrtev. Izkazalo se je, da ima velik vpliv tako na celotno družbo kot na vsakega posameznika. V tej krizi imajo še posebej medicinske sestre ključno vlogo pri pomoči zapletenim primerom, ki zahtevajo hospitalizacijo ranljivih skupin. Le-te imajo pogosto že obstoječe zdravstvene težave, zaplete in posledično večjo možnost smrtnosti. Uporaba učinkovitih strategij spoprijemanja pomaga medicinskim sestram pri upravljanju stresnih dogodkov in zmanjša negativna čustva. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti strategije spoprijemanja s stresom pri medicinskih sestrah v času epidemije COVID-19 ter preučiti, katere strategije so se izkazale za bolj učinkovite. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Izbor literature za analizo je potekal po metodologiji PRIZMA. Do literature smo dostopali s pomočjo mrežnika z oddaljenim dostopom. Narejen je bil pregled strokovne in znanstvene literature, ki je bila iskana v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect, PsycInfo ter spletnem portalu DiKUL, naknadno pa še v brskalniku Google Scholar. Pregledali smo domačo in tujo literaturo s ključnimi besedami v angleščini: coping strategies AND stress AND nurses AND COVID-19 AND effectiveness of coping strategies OR mental health, ter v slovenščini: strategije spoprijemanja IN stres IN medicinske sestre IN učinkovitost strategij za spoprijemanje s stresom ALI duševno zdravje. Vključili smo članke, ki so v slovenskem ali angleškem jeziku, ki so pregledni in/ali izvirni članki. Upoštevali smo časovni okvir objave od leta 2019 dalje. V analizo smo vključili sedem enot literature. Rezultati: COVID-19 nedvomno vpliva na telesno in duševno zdravje tako medicinskih sester kot splošne populacije. Zdravstveni delavci se razlikujejo po svoji dovzetnosti za stiske, ki jih povzroča COVID-19. V pregled literature smo zajeli študije, ki so potekale v različnih državah, in ugotovili, da so vse odkrile porast stresa, anksioznosti, izgorelosti in depresije pri medicinskih sestrah v času epidemije. Telesna dejavnost, uporaba mobilnih aplikacij za samopomoč, aktivno spoprijemanje in načrtovanje so bile pri medicinskih sestrah največkrat uporabljene funkcionalne strategije spoprijemanja s stresom v času epidemije. V manjšem številu analiziranih študij se je kot nefunkcionalna strategija spoprijemanja izkazala uporaba alkohola. Razprava in zaključek: Da bi se medicinske sestre učinkovito spopadale s stresom in spoprijemanjem, povezanim s stresom v času COVID-19, so ustrezne tehnike spoprijemanja ključne za njihovo duševno in fizično zdravje. Psihološke posledice epidemije so glede na pregled večinoma prisotne, pri tem ne izostaja niti Slovenija, čeprav nismo našli obsežnejših študij na to temo.[N. Crnov]20222022-07-07 14:12:09Diplomsko delo/naloga137998UDK: 616-083VisID: 112076COBISS_ID: 114838275sl