Vključevanje slovenskih tradicionalnih jedi v vrtčevsko prehrano otrokTrelec, Eva (Avtor) Kostanjevec, Stojan (Mentor) Erjavšek, Martina (Komentor) tradicionalne slovenske jediTradicionalna slovenska hrana je v današnjem svetu pogosto pozabljena. Starši in tudi vzgojno izobraževalne ustanove je ne ponudijo, zato otroci tradicionalnih jedi ne poznajo in jih ne uživajo radi. V nekaterih vrtcih še spoznavajo hrano gastronomskih regij Slovenije, vendar so odzivi otrok pogosto negativni, ker se s takšno hrano srečajo prvič oziroma jim ni predstavljena na način, ki bi jih prepričal za njeno okušanje in uživanje. Prehranska neofobija se kaže v tem, da otrok zaradi videza in drugih senzoričnih lastnosti ne želi poskusiti nove hrane. Po tem, ko hrano poskusi, je prehranska neofobija premagana in nastopi izbirčnost, če kljub večkratni ponovitvi otrok zavrača hrano. Pri tem so pomembni starši in strokovni delavci, da otroka spodbujajo, so vztrajni, so otroku zgled in imajo argumente, zakaj želijo, da hrano poje. Med argumenti so pestrost živil, prenašanje tradicionalnih jedi iz roda v rod in širjenje prepoznavnosti slovenske kulinarike, saj je zelo pomembno ohranjati zaščitene jedi, ki so deljene v tri kategorije: z zaščiteno geografsko označbo, z zaščiteno označbo poreklo in z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. V diplomskem delu smo raziskovali, kateri dejavniki vplivajo na poznavanje tradicionalnih slovenskih jedi, katere jedi so pri otrocih bolj priljubljene in ali dejavnosti pred uživanjem jedi ter ocenjevanje jedi po obroku motivirajo otroke za uživanje teh jedi. V raziskavo smo vključili 80 vrtčevskih otrok, starih od štiri do šest let, in štiri vzgojitelje. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno metodo kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja, vzorec je bil neslučajnostni – namenski. Rezultati raziskave so pokazali, da dejavnosti pred uživanjem jedi, ocenjevanje po uživanju jedi in samostojna priprava jedi v skupini vplivajo na boljše poznavanje in uživanje slovenskih tradicionalnih jedi pri otrocih. Izmed vseh slovenskih tradicionalnih jedi, ki so jih otroci okušali v obdobju šestih mesecev, so v skupini pripravili jed, ki je v tem času v skupini dosegla najnižjo oceno. Izkazalo se je, da je ocena iste jedi bistveno višja, ko otroci sodelujejo pri njeni pripravi, saj spoznajo sestavine, ki so v jedi, kar ima pomembno vlogo pri motiviranju otrok za okušanje novih in nepoznanih jedi. Na osnovi rezultatov svetujemo, da se otrokom jed predstavi (poimenuje sestavine, pove ime jedi, zakaj je jed drugačna in od kod prihaja), saj jo tako otroci lažje poskusijo, ker so jim sestavine znane in ker so jih že poskusili. Prav tako je pomembno, da otrokom ponudimo možnost sodelovanja pri pripravi jedi. Tako bo otrok sam videl sestavine, jih dodal in pripravil jed.20222022-07-07 08:02:23Diplomsko delo/naloga137971COBISS_ID: 113990659sl