Raznojezična in raznokulturna zmožnost staršev v slovenskem izobraževalnem prostoruKostrevc, Nina (Avtor) Pižorn, Karmen (Mentor) raznojezična in raznokulturna zmožnostDandanes je poznavanje različnih jezikov zaradi globalizacije in trenutnega načina življenja neizogibno. Ob tem je pomembno, da ne razvijamo samo sporazumevalne, ampak tudi raznojezično in raznokulturno zmožnost. Slednji ne zajemata le sporazumevalne zmožnosti v različnih (tujih) jezikih, ampak je njun cilj celostno prepletanje jezikov ter aktivno razumevanje drugih kultur. Glede na raziskave, ki kažejo na pomembnost začetka učenja tujih jezikov v čim zgodnejšem obdobju otrokovega življenja, se morajo starši otrok zavedati tako stopnje svoje raznojezične in raznokulturne zmožnosti kot tudi pomena razvoja raznojezičnosti in raznokulturnosti pri (svojih) otrocih. Zlasti za slednje (tj. otroke) je pomembno tudi znanje staršev glede izgradnje spodbudnega učnega okolja za razvoj raznojezičnosti in raznokulturnosti. V pričujočem magistrskem delu smo se osredinili predvsem na raznojezično in raznokulturno zmožnost slovenskih staršev ter na njihovo zmožnost organizacije spodbudnega učnega okolja ter tako pripomogli k novim izsledkom na področju učenja in poučevanja (tujih) jezikov. V teoretičnih izhodiščih smo najprej predstavili glavne pojme s področja učenja in poučevanja (tujih) jezikov, raznojezične in raznokulturne zmožnosti ter izgradnje spodbudnega učnega okolja. Opisali smo tudi potek učenja (tujih) jezikov v (zgodnjem) otroštvu in ob tem predstavili vlogo staršev, pri čemer smo za podlago vzeli dokument z naslovom Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam. V empiričnem delu smo analizirali realno stanje s področja raznojezične in raznokulturne zmožnosti slovenskih staršev, izdelali splošen raznojezičnosti in raznokulturnosti najbolj naklonjen profil takega (slovenskega) starša ter ob tem profilu (in s pomočjo uveljavljene teoretične literature) izpeljali nekatere osnovne smernice za izgradnjo spodbudnega učnega okolja izven šole. Podatke so zbirali ustvarjalci projekta JeŠT – Jeziki štejejo s spletnim vprašalnikom, ki je vseboval anketni vprašalnik in lestvico stališč Likertovega tipa, v raziskavi pa so (med drugimi) sodelovali starši šolskih otrok v Republiki Sloveniji. Raziskovanje za potrebe tega magistrskega dela je temeljilo na empirični kvantitativni raziskavi z deskriptivno raziskovalno metodo.20222022-07-07 08:01:53Magistrsko delo/naloga137966COBISS_ID: 113958915sl