<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija postopka ravnanja s proizvodnimi ostanki</dc:title><dc:creator>Slak,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>proizvodni ostanki</dc:subject><dc:subject>topila</dc:subject><dc:subject>kemijska nevarnost</dc:subject><dc:subject>energetska izraba</dc:subject><dc:description>V proizvodni industriji se vedno stremi k optimizaciji procesov, kar pomeni visoke izkoristke procesov in minimalne količine proizvodnih ostankov. Cilj diplomskega dela je pregled ravnanja s proizvodnimi ostanki in zmanjšanje stroškov, vezanih na ravnanje s proizvodnimi ostanki v obratu farmacevtske industrije.
Pri obravnavanju proizvodnih ostankov oziroma odpadkov hitro pridemo do ugotovitve, da je najučinkovitejše ravnanje s proizvodnimi ostanki preprečitev nastanka ostanka, kar je povezano s spremembami v samih proizvodnih procesih.
Ker se v obravnavanem obratu za proizvodnjo tehnološke pare porablja velike količine energenta zemeljskega plina in obrat že ima dovoljenje za sosežig odpadkov, sem se v diplomskem delu posvetil energetski izrabi proizvodnih ostankov. Cilj je bil zmanjšanje stroška, ki nastaja zaradi oddajanja nevarnih odpadkov in prihranek pri porabi zemeljskega plin. 
Osredotočil sem se predvsem na dva procesa, pri katerih nastaja proizvodni ostanek, ki je zmes več topil z nizko vsebnostjo vode in nečistoč. Oba proizvodna ostanka sta razvrščena kot nevarna odpadka, saj imata oba več kot eno nevarnost. Na podlagi evidenc o sestavi in količini sem ugotovil, da na letnem nivoju iz obeh procesov oddajamo velike količine odpadkov. Ugotovljene količine sem zbral in preveril njihovo energetsko vrednost, ki je rahlo nižja kot energetska vrednost zemeljskega plina. Pokazalo se je, da se v primeru energetske izrabe proizvodnega ostanka v lastnem obratu strošek oddajanja odpadka zmanjša za 1,6 milijona evrov, poleg tega se zmanjšala poraba zemeljskega plina za 1,7 milijona kubičnih metrov. Za realizacijo teh prihrankov je potrebna investicija v infrastrukturo, ki bo omogočila zbiranje proizvodnih ostankov v zbirnem rezervoarju, iz katerega se proizvodni ostanki črpajo v industrijsko sežigalno napravo. Investicija v infrastrukturo bi bila povrnjena v roku nekaj mesecev.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-06 09:40:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137933</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 20181</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 116807427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
