<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Z zdravjem povezana kakovost življenja v hrvaški splošni populaciji in pri bolnikih s plazmocitomom</dc:title><dc:creator>Ledinski Fičko,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zadnik,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pejša,	Vladko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>z zdravjem povezana kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>multipli mielom</dc:subject><dc:subject>EORTC QLQ-C30</dc:subject><dc:subject>EORTC QLQ-MY20</dc:subject><dc:subject>referenčni podatki</dc:subject><dc:subject>hrvaška populacija.</dc:subject><dc:description>IZVLEČEK

Izhodišča
Vpliv bolezni in zdravljenja bolezni na bolnikovo splošno počutje ter vsakodnevno delovanje sta temi, za kateri se zanimanje v vsakodnevni klinični praksi in raziskavah povečuje. Diseminirani plazmocitom je drugo najpogostejše hematološko maligno obolenje, ki predstavlja 1 % vseh rakavih obolenj. Njegova incidenca se povečuje zaradi podaljševanja življenjske dobe, razširjenost pa zaradi izboljšanih metod zdravljenja. V zadnjih desetletjih smo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju diseminiranega plazmocitoma. Kljub temu zdravljenje spremljajo številni simptomi in upad v kakovosti življenja, povezan z zdravjem.   
Namen
Cilj naše klinične raziskave je bil, pridobiti referenčne podatke o kakovosti življenja v reprezentativnem vzorcu splošne hrvaške populacije, starejše od 40 let, s pomočjo EORTC QLQ-C30, določiti točke z zdravjem povezane kakovosti življenja (HrQoL) z EORTC QLQ-C30 ter EORTC QLQ-MY20 v kohorti hrvaških bolnikov z novoodkritim diseminiranim plazmocitomom in oceniti vpliv bolezni ter sistemskega zdravljenja bolezni na HrQoL. 
Hipoteze 
1.	V splošni populaciji na Hrvaškem, starejši od 40 let, imajo največji vpliv na kakovost življenja spol, starost in kraj prebivališča. 
2.	Bolniki z diseminiranim plazmocitomom imajo ob postavitvi diagnoze običajno nižje vrednosti QLQ-C30 pri splošni kakovosti življenja, vsakodnevnem delovanju ter simptomih, prav tako pa tudi pri posameznih elementih (razen pri finančnih težavah) v primerjavi s splošno populacijo, starejšo od 40 let, četudi vzorec prilagodimo glede na spol, starost in območje bivanja. 
3.	Povprečje točk pri simptomih bolezni ter stranskih učinkih zdravljenja in pri samopodobi bolnika se pri vprašalniku QLQ-MY20 statistično pomembno zmanjša tri mesece po presaditev matičih celic pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom.
 
Metode 
V prvem delu študije so bili sodelujoči naključno izbrani posamezniki iz populacije prebivalcev Hrvaške, 310 od njih, starejši od 40 let. V klinični del študije so bili vključeni bolniki z diseminiranim plazmocitomom, 51 od njih, diagnosticirani v zadnjih dveh letih v dveh večjih hrvaških hematoloških centrih. Za oceno HrQoL smo v obeh skupinah uporabili EORTC QLQ-C30, v skupini bolnikov z diseminiranim plazmocitomom pa dodatno še EORTC QLQ-MY20. Statistična razlika je bila določena z uporabo Kruskal-Wallisovega testa, Mann-Whitneyevega U testa in Wilcoxonovega testa predznačenih rangov.
Rezultati 
Vprašalnik EORTC QLQ-C30 v splošni populaciji kaže na statistično pomembno razliko pri mnogih dimenzijah kakovosti življenja glede na starost. Število točk pri splošni kakovosti življenja je najvišje pri sodelujočih, starih med 50 ¬– 59 let, ter najnižje pri sodelujočih, starih 70 let in več. Še pomembnejše je, da je število točk pri fizičnem, čustvenem in socialnem delovanju pomembno nižje za sodelujoče, ki so stari 70 let in več. Največ oseb v hrvaški splošni populaciji je bilo starih med 50 in 69 let, bistveno manj pa je bilo starejših od 70 let, kar lahko vpliva na rezultate. Moški ocenjujejo kakovost življenja, fizično ter čustveno delovanje kot tudi vsa ostala delovanja na lestvici, bolje kot ženske. V našem vzorcu populacije je moških pol manj kot žensk. 
Obstaja statistično pomembna razlika glede splošne z zdravjem povezane kakovosti življenja, fizičnega in socialnega delovanja, vloge v vsakdanjem življenju, slabosti, bolečini, izgubi apetita ter finančnih težavah, če primerjamo splošno populacijo in populacijo bolnikov z diseminiranim plazmocitomom. Splošna populacija ter vzorec bolnikov z diseminiranim plazmocitomom nista usklajena glede na spol, starost in območje bivanja. Število točk za splošno z zdravjem povezano kakovost življenja, fizično delovanje, vlogo v življenju ter socialno delovanje je višje v splošni populaciji. Medtem ko so vrednosti pri slabosti, bolečini, izgubi apetita ter finančnih težavah višje pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom.  
Med bolniki z diseminiranim plazmocitomom obstaja statistično pomembna razlika pri psihičnem, kognitivnem, socialnem delovanju ter pri slabosti, bruhanju, bolečini, nespečnosti in finančnih težavah, ko opravimo meritve pred in po aplikaciji kemoterapije. Rezultati so slabši pri meritvah po kemoterapiji. Pri bolnikih, zdravljenih s presaditvijo, so bili rezultati slabši glede na splošno populacijo, a boljši v primerjavi z bolniki na kemoterapiji. Po presaditvi je prišlo do izboljšanja rezultatov. Avtologna presaditev hematopoetskih matičnih celic je najučinkovitejši način zdravljenja pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom. Medtem se pri starejših bolnikih, ki imajo poleg simptomov bolezni tudi starostne spremembe, običajno zdravljenje v manjših odmerkih izvaja manj pogosto. Bolniki, ki so bili zdravljeni samo s kemoterapijo, so bili starejši bolniki s slabšo prognozo. Tudi ker sta bili dve meritvi, obdobje 3 mesecev po terapiji, to obdobje ni enako za presajene bolnike in tiste, ki prejemajo samo kemoterapijo, kar lahko vpliva tudi na končne rezultate študije. Odprava simptomov je odvisna od bolnikovega odziva na terapijo in se razlikuje od bolnika do bolnika. Zato se lahko terapija med zdravljenjem spremeni.
V splošnem je bolezen, ki ji sledi izbira terapije, pomembna pri obravnavi z zdravjem povezane kakovosti življenja. 
Zaključki  
Referenčne populacijske vrednosti HrQoL bodo pomagale klinikom pri interpretaciji HrQoL pri bolnikih in bodo v pomoč pri načrtovanju zdravljenja rakavih obolenj. Starejši bolniki na konvencionalni terapiji imajo nižjo splošno kakovost življenja skupaj s sedanjimi simptomi in stanje sčasoma napreduje, medtem ko imajo mlajši bolniki na ASCT boljše rezultate in odtegnitvene simptome po zdravljenju za določeno obdobje. Vendar je treba opozoriti, da je bilo v naši raziskavi majhno število anketirancev MM.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-02 07:15:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137831</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 20041</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 128110851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
