<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Anksioznost in njeni dejavniki tveganja pri osnovnošolcih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja z vidika staršev</dc:title><dc:creator>Suhoveršnik,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:description>Anksioznost se kaže kot dalj časa trajajoča zaskrbljenost, katere izvor je težko opredeliti. Stanje se odraža v prepletu različnih znakov na čustvenem, vedenjskem, telesnem in miselnem področju. O anksioznih motnjah govorimo, ko se bojazen in tesnoba intenzivno pojavljata v številnih situacijah, vztrajata tudi po koncu stresnega dogodka ali ko posameznik čuti izrazito neugodje že ob misli na dražljaj, ki ga zaznava kot nevarnega. Anksiozne motnje sodijo med najbolj pogoste duševne motnje v populaciji otrok in mladostnikov. K njihovemu nastanku prispeva splet številnih notranjih in zunanjih dejavnikov tveganja. Primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU) predstavljajo izrazite specifične učne težave, ki so notranje narave in se odražajo v razkoraku med otrokovimi splošnimi intelektualnimi sposobnostmi in dejansko uspešnostjo na področju usvajanja veščin branja, pisanja, pravopisa in/ali računanja. Strokovnjaki primanjkljaje na posameznih področjih učenja prištevajo med dejavnike tveganja za razvoj anksioznih motenj, vendar ni enoznačnega odgovora glede narave medsebojnih vzročno-posledičnih odnosov. Glavni cilj magistrskega dela je bil preučiti anksioznost in posamezne vrste anksioznosti pri otrocih in mladostnikih s PPPU, ki so vključeni v osnovnošolski program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V okviru empiričnega dela smo raziskali kako dejavniki, kot so spol, starost, sopojavnost bolezni, motenj, ovir ali primanjkljajev, stresni dogodki, družinski dejavniki, učni uspeh, značilnosti socialnega delovanja in šolskega okolja, vplivajo na anksioznost osnovnošolcev s PPPU. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja ter kvantitativni raziskovalni pristop. Anketni vprašalnik z vključeno lestvico anksioznosti je izpolnilo 109 staršev osnovnošolcev s PPPU. Rezultati raziskave so pokazali, da po poročanju staršev 42,2 odstotka osnovnošolcev v vzorcu doživlja povišano raven anksioznosti in da je med vrstami anksioznosti najbolj izrazita socialna fobija. Glede na spol in starost smo potrdili statistično pomembno višjo raven anksioznosti ter socialne fobije pri dekletih ter separacijske anksioznosti pri osnovnošolcih v starostni skupini do 13 let. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je višja raven anksioznosti prisotna pri tistih, ki so doživeli več stresnih dogodkov in da je pogostost doživljanja znakov anksioznosti pred in med pandemijo koronavirusa ter med spremljanjem vojnega dogajanja v Ukrajini pomembno soodvisna. Rezultati so potrdili, da za osnovnošolce s PPPU, ki imajo v razredu manj prijateljev ali so pogosteje ustrahovani, zbadani ali zavrnjeni, obstaja večje tveganje za anksioznost. Ugotovljeno je bilo tudi, da osnovnošolci s PPPU, ki imajo nizek učni uspeh ali so vključeni v manj ugodno šolsko okolje, izražajo pomembno višjo raven nekaterih vrst anksioznosti. Ugotovitve magistrskega dela poglabljajo razumevanje anksioznosti in njenih dejavnikov tveganja v kontekstu primanjkljajev na posameznih področjih učenja ter prispevajo k ozaveščanju interakcije med kognitivno-čustvenimi procesi in okoljskimi vplivi.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-01 07:50:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137792</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 113267715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
