Vgrajevanje težko topne učinkovine v liposome in nanostrukturirane lipidne nosilcePrašnikar, Monika (Avtor) Zupančič, Špela (Mentor) nanodostavni sistemiliposominanostrukturirani lipidni nosilcislaba topnoststabilnostVečina novo odkritih zdravilnih učinkovin ima slabo topnost in posledično nižjo učinkovitost. Nanodostavni sistemi omogočajo večjo učinkovitost delovanja učinkovin, saj se lahko zaradi svoje nanometrske velikosti skupaj z učinkovino razporedijo po telesu, jo zaščitijo pred razgradnjo in tarčno dostavijo na mesto delovanja. Z namenom izboljšanja učinkovitosti delovanja lipofilne modelne učinkovine A smo jo v sklopu magistrskega dela vgradili v tri različne na lipidih osnovane nanodostavne sisteme (liposome, trdne lipidne nanodelce in nanostrukturirane lipidne nosilce (NLC)) in jih ovrednotili. Liposome iz HSPC, PEG2000-DSPE in holesterola smo pripravili s filmsko metodo in njihovo velikost s sonikacijo zmanjšali na 100 nm ter vanje vgradili modelno učinkovino A s 30 % učinkovitostjo vgradnje. Količina učinkovine A v liposomih je po 24 h upadla zaradi fizikalne in/ali kemijske nestabilnosti, po nekaj dneh pa je v liposomih ni bilo več. V trdne lipidne nanodelce iz HSPC in Compritola 888 ATO nismo uspeli vgraditi učinkovine A, zato smo jim dodali tekoče lipide in s tem formulirali NLC. Pri razvoju NLC smo optimizirali metodo priprave in proučili vpliv sestave, pri čemer smo spreminjali (i) razmerje trdni lipid:fosfolipid, (ii) masni delež tekočega lipida, (iii) vrsto trdnega lipida, (iv) dodatek steričnega stabilizatorja in (v) masni delež lipidov v vodni disperziji. Razvili smo uspešno formulacijo NLC iz trdnega lipida Compritola 888 ATO, tekočega lipida Captex 200, fosfolipida in stabilizatorja PEG2000-DSPE ter modelne učinkovine A, ki smo jih izdelali s homogenizacijo z visoko ponovljivostjo. Nastali so 211,3 nm veliki NLC, v katere smo vgradili modelno učinkovino A s 85,6 % učinkovitostjo vgradnje in 2,13 % dejansko vsebnostjo. S pomočjo diferenčne dinamične kalorimetrije in termogravimetrične analize ter infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo smo opredelili izdelane NLC in jih pregledali z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Ker se je količina učinkovine A tudi v NLC s časom zmanjševala, smo njeno stabilnost skušali izboljšati z dodajanjem antioksidantov, kombinacijo stabilizatorjev in liofilizacijo, vendar neuspešno. V magistrskem delu smo uspešno razvili NLC z visoko učinkovitostjo vgradnje učinkovine A, potrebne pa bodo nadaljnje raziskave za povečanje stabilnosti te formulacije.20222022-06-26 07:45:25Magistrsko delo/naloga137683VisID: 87138sl