Učiteljeva uporaba učnih metod in oblik pri poučevanju matematike v 3. razredu osnovne šoleJug, Neža (Avtor) Hodnik, Tatjana (Mentor) učni pristopPoučevanje in učenje sta v tesni povezanosti z razumevanjem in konceptom znanja. Od tega, kako razumemo ta dva pojma, je odvisna naša organizacija dela v šoli (Vidmar, 2011). Znanje je namreč rezultat učenja in usvajanje znanja se v šoli začne z učnim načrtom. Končni rezultat je nato odvisen od učitelja in njegovega načina poučevanja (Bečaj, 2011). Učitelj je namreč pri izbiri svojega učnega pristopa avtonomen, sam na primer odloča, katere učne metode in oblike, bo pri določeni učni vsebini uporabil. Pri tem se lahko zanaša na različna psihološka dognanja in spoznanja didaktikov, katerih temelj so različne teorije učenja in poučevanja. V zadnjem času se veliko omenjajo konstruktivistične teorije učenja in hkrati težnje po zahtevnejših učnih ciljih, usmerjenih v razvijanje ustvarjalnega, kritičnega mišljenja z zmožnostjo reševanja kompleksnejših problemov, povezovanja znanja in njegove uporabe v novih situacijah (Marentič Požarnik, 2008). V magistrskem delu nas je zato zanimalo, v kolikšni meri se te sodobne smernice oziroma poučevalni modeli odražajo pri pouku matematike. Ker oblike in metode poučevanja v veliki meri določajo značilnosti pouka učitelja in s tem njegov način poučevanja, smo se osredotočili predvsem na učiteljevo uporabo učnih metod in oblik pri poučevanju matematike v 3. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu smo najprej opredelili znanje, predstavili teorije učenja in poučevanja (behaviorizem, kognitivizem in konstruktivizem) ter učne modele poučevanja, ki izhajajo iz le-teh (transmisijski in transformacijski model poučevanja). Na koncu smo podrobno predstavili še učne metode in oblike, ki se pojavljajo pri pouku matematike. V empiričnem delu smo s pomočjo lastnega spletnega anketnega vprašalnika raziskali, katere učne metode in oblike uporabljajo učitelji razrednega pouka pri poučevanju izbranih vsebin pri matematiki v 3. razredu. Zanimalo nas je tudi, ali se izbor učnih metod razlikuje glede na delovno dobo učitelja ter če so učitelji s svojo izbiro učnih metod in oblik pri pouku zadovoljni in če si želijo na tem področju svoja znanja nadgraditi. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji 3. razreda pri obravnavi matematičnih vsebin najbolj pogosto uporabljajo metodo razlage, sledi metoda prikazovanja, nato metoda razgovora ter na koncu metoda dela z besedilom in problemska metoda. Ko se odločajo o učnih oblikah, učitelji najbolj pogosto vključijo v pouk matematike frontalno učno obliko, sledi individualna učna oblika, skupinska učna oblika ter nazadnje delo v dvojicah. Rezultati so tudi pokazali razlike pri izbiri učne metode razlage, učne metode z uporabo besedila ter problemske metode in pri izbiri pogostosti vključevanja skupinske in individualne učne oblike med učitelji z daljšo delovno dobo in učitelji s krajšo delovno dobo. Učitelji z daljšo delovno dobo večkrat vključujejo v pouk vse tri zgoraj omenjene učne metode, medtem ko učitelji s krajšo delovno dobo bolj pogosto vključujejo v pouk matematike skupinsko in individualno učno obliko. S pridobljenimi rezultati smo tudi ugotovili, da se učitelji pri izbiri pristopa poučevanja ne nagibajo k nobenemu izmed izbranih modelov poučevanja, ampak izberejo pristop, ki je kombinacija tako transmisijskega kot tudi transformacijskega modela poučevanja. Na koncu lahko zaključimo, da se učitelji, zaradi različnih usmeritev za pouk matematike, ne počutijo negotove pri izbiri učnih metod, bi si pa vseeno želeli izobraževanj glede »sodobnih« učnih pristopov pri poučevanju matematike.20222022-06-25 07:24:18Magistrsko delo/naloga137674COBISS_ID: 112632579sl