<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba  bioinformacijskih orodij za določanje tarčnih proteinov bioaktivnih komponent v živilih z anksiolitičnim delovanjem</dc:title><dc:creator>Kotnik,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Konc,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunej,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>funkcionalna hranila</dc:subject><dc:subject>anksiolitični učinek živil</dc:subject><dc:subject>bioaktivne komponente hrane</dc:subject><dc:subject>krizin</dc:subject><dc:subject>nutrigenomika</dc:subject><dc:subject>epigenomika</dc:subject><dc:description>Leta 2030 bi lahko na svetu trpelo okoli 900 mio ljudi zaradi težav z duševnim
zdravjem. Anksioznost je druga najbolj pogosta psihična motnja, ki jo povzročata
prekomeren stres in prehiter način življenja. Spoznamo jo po simptomih kot so:
dušenje, pospešeno bitje srca, tresavica, živčni nemir in motnje spanja. Za lajšanje
blažjih psihičnih motenj vse pogosteje posegamo po naravnih sredstvih. Namen dela
je bil izbrani bioaktivni komponenti z anksiolitičnim učinkom iz živil, z
bioinformacijskimi orodji napovedati proteinske tarče pri človeku. Po pregledu
znanstvene literature smo izbrali flavonoid krizin, ki se nahaja v medu, gobah in
zdravilnih rastlinah. Z inverznim sidranjem smo mu z orodjem ProBiS-Dock
algoritem napovedali 25329 proteinskih tarč. Med prvimi 100 z najnižjo prosto vezno
energijo smo identificirali 73 novih potencialnih tarč. S sekundarnim pregledom
literature smo validirali metodo dela in opisali prvih 20 tarč ter njihovo fiziološko
vlogo. Osredotočili smo se na dve tarči (PDE4B in KRAS), ki ju povezujejo z
anksioznostjo, ter s programom PyMOL določili njune interakcije s krizinom.
Sklepamo, da bi proteinska tarča PDE4B (phosphodiesterase 4B), glede na močno
povezavo njenega gena PDE4B z anksioznostjo, lahko predstavljala pomembno
odkritje pri uporabi krizina. Funkcionalna živila z bioaktivnimi komponentami, kot
je krizin, bi lahko imela pomembno vlogo pri lajšanju anksioznosti na naraven način.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Kotnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-24 07:15:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137633</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 606:616.891.6:612.39(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 204612</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 115108611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
