<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bakterije z geni za encime ESBL in karbapenemaze v vodah iz izbranega odlagališča odpadkov</dc:title><dc:creator>Lindič,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič Avguštin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golle,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrobiologija vode</dc:subject><dc:subject>površinske vode</dc:subject><dc:subject>podzemne vode</dc:subject><dc:subject>odlagališča odpadkov</dc:subject><dc:subject>odpornost proti antibiotikom</dc:subject><dc:subject>encimi</dc:subject><dc:subject>betalaktamaze</dc:subject><dc:subject>ESBL</dc:subject><dc:subject>karbapenemaze</dc:subject><dc:subject>enterobakterije</dc:subject><dc:description>Proti antibiotikom odporne bakterije predstavljajo enega izmed glavnih zdravstvenih problemov 21. stoletja, še posebej bakterije z geni za encime ESBL in karbapenemaze. K razvoju in širjenju odpornosti proti antibiotikom vplivajo tako človeški, živalski kot okoljski rezervoarji. V Sloveniji je malo znanega o prisotnosti bakterij z zmanjšano občutljivostjo za antibiotike v izvenbolnišničnem okolju, še predvsem na odlagališčih. Namen naloge je bila osamitev bakterij, ki so fenotipsko odporne proti betalaktamom z razširjenim spektrom delovanja in karbapenemom, iz površinskih in podzemnih vod, povezanih z izbranim odlagališčem odpadkov ter genotipska opredelitev fenotipske odpornosti, ki temelji na izločanju encimov za betalaktamaze z razširjenim spektrom delovanja (ESBL) in karbapenemaz. Bakterije iz vzorcev podzemnih in površinskih vod smo osamili z uporabo 3 izbranih selektivno diferencialnih gojišč in jih identificirali z metodo MALDI TOF. Encime ESBL in karbapenemaze smo najprej potrdili s fenotipskimi testi (metoda kombiniranih diskov za potrditev ESBL in CIM testi),  nato s tržno dostopnimi kiti določili njihove gene. Ugotovili smo, da so izolati iz površinskih vod odporni proti več antibiotikom, kot izolati iz podzemnih vod. S pomočjo molekularnih testov smo določili gene za odpornost proti betalaktamom pri dveh izolatih, ki smo ju izolirali iz površinskih vod. Pri prvem izolatu Klebsiella oxytoca (ZZV20-11045), izoliranem iz površinskih padavinskih vod, smo potrdili gen za encim CTXM-1 in gen za encim OXA-48. Pri drugem izolatu Pseudomonas aeruginosa (ZZV20-11064), ki smo ga izolirali iz površinskih izcednih vod pa smo potrdili prisotnost gena za encim iz skupine VIM. Iz površinskih voda smo osamili več proti betalaktamom in karbapenemom odpornih bakterij kot v podzemnih vodah. Pri obeh odpornih mikroorganizmih smo potrdili prisotnost genov za encime iz skupine ESBL in karbapenemaze (dokazali smo gene blaVIM, blaCTXM-1 and blaOXA-48).</dc:description><dc:publisher>[P. Lindič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-23 07:16:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137594</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.68:628.472.3:615.015.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 204604</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 112827139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
