<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen neposredne izkušnje na predstavo otrok</dc:title><dc:creator>Oblak,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:description>Za celostno predstavo je potrebno objekt neposredno spoznati in doživeti. Predstave, ki se
pridobijo in oblikujejo le na podlagi medijev, so lahko popačene; za realne predstave je
potrebno neposredne izkušnje in informacije pridobiti s čim več čutili.
Konkretno pri spoznavanju živali otroci z neposrednim opazovanjem in rokovanjem z živalmi
veččutno spoznavajo njihove značilnosti in jih celostno doživijo. Pomembno je, da otrokom
pokažemo in privzgajamo primeren, spoštljiv odnos do živali in jim pomagamo pri
premagovanju morebitnih strahov in predsodkov.
V diplomskem delu z naslovom »Pomen neposredne izkušnje na predstavo otrok – analiza
otroških risb pred in po neposrednem stiku z žabo in kuncem« smo raziskovali vpliv
neposredne izkušnje na predstavo otrok. Zanimalo nas je, kako otroci narišejo določeno žival
pred in po tem, ko jo neposredno spoznajo in doživijo, ter ali na risbe vnesejo več vidnih
značilnosti in čutnih zaznav po neposrednem stiku. S ponovnim risanjem po tednu dni od
neposredne izkušnje smo želeli ugotoviti, ali so otroci na risbah ohranili določene vizualne
značilnosti živali. Poleg tega nas je zanimalo, kakšen odnos imajo otroci do kosmatih živali in
dvoživk ter ali se njihov odnos po neposrednem stiku s krastačo in kuncem spremeni.
Otroške risbe smo analizirali po kriterijih v vsaki od kategorij, le te pa smo oblikovali v
ocenjevalno lestvico. Analizirali smo tudi odgovore otrok na kratek vprašalnik o njihovem
odnosu do krastače in kunca.
Rezultati so pokazali, da je po neposredni izkušnji več otrok narisalo vidne značilnosti
opazovanih živali (tj. telesna zgradba, anatomske značilnosti, podrobnosti ... ), več otrok je v
risbo vneslo tudi naravoslovna spoznanja, čutne zaznave in neshematsko risanje.
Ugotovili smo tudi, da so imeli otroci pred neposredno izkušnjo bolj naklonjen odnos do
kosmate živali. Po neposrednem stiku s krastačo se je odnos otrok do dvoživke spremenil,
otroci so izražali naklonjenost tako kuncu kot tudi krastači. Po neposredni izkušnji so otroci
podali le pozitivne razloge o odnosu do živali, večinoma vezane na doživeto izkušnjo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-22 07:23:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137550</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 112296707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
