<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izobrazbe staršev na izbiro literature pri otrocih v povezavi z bralnim projektom Ciciuhec, beremo z malčki</dc:title><dc:creator>Kozinc,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izobrazba staršev</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskovali vpliv izobrazbe staršev na izbiro literature pri otrocih v povezavi z bralnim projektom Ciciuhec, beremo z malčki. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili bralno in družinsko pismenost. Na podlagi izsledkov različnih raziskav smo ugotovili, da v večjem deležu rezultati kažejo, da izobrazba staršev vpliva na razvoj pismenosti pri otroku ter izbiro literature, ki jo starši ponudijo otrokom. Ker gre za kontinuiran proces, zgodnja bralna pismenost otrok pomembno vpliva na sledenje pri pouku in posledično na učni uspeh. Če želimo opredeliti pojem »kakovostna literatura«, se moramo opreti na priporočilne sezname knjig, ki jih naj pripravi kompetentna oseba ali ustanova. Pomemben vidik kakovostne literature predstavlja tudi kakovostna ilustracija, saj otroku največkrat predstavljala prvi stik z likovno umetnostjo in predstavlja pomoč pri predstavi o vsebini knjige. Pravljice imajo že od časov pred našim štetjem pomembno mesto pri oblikovanju otrokove identitete, saj imajo vlogo pri psihološkem razvoju, graditvi osebnosti ter vzgojno-izobraževalnem procesu. Vzgojitelj kot strokovna oseba, ki ima vlogo pri bralnem opismenjevanju, izbiri literature in gradnji otrokovega odnosa do literature ter knjižnica, kot prostor srečanja otroka in knjige, se morata zavedati svojega poslanstva in odgovornosti. Strokovna podlaga vzgojiteljeva načrtovanja literarne vzgoje je med drugim tudi Kurikulum za vrtce, ki podaja in opisuje poti in možnosti čim bolj kvalitetnega načrtovanja literarnih dejavnosti. Knjižnica pa poleg izposoje knjig pripravlja in nudi tudi dejavnosti druženja ob knjigi in s knjigo. Bralni projekt Ciciuhec, beremo z malčki, ki poteka pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenija – ZPMS, je projekt, ki spodbuja družinsko branje in posledično razvoj bralne pismenosti. Predstavlja tudi primer zglednega sodelovanja obeh zgoraj naštetih institucij, saj gre za skupni projekt in povezovanje vrtca ter knjižnice. Za potrebe preglednejše predstavitve rezultatov smo v empiričnem delu starše razdelili v dve skupini glede na izobrazbo. Rezultati ankete so pokazali, da se starši zavedajo zgodnjega branja otrokom in pogovora o vsebini knjige. Višje izobraženi starši s svojim otrokom berejo večkrat na teden in knjižnico s svojim otrokom obiščejo pogosteje, čas, ki ga tedensko namenijo branju, pa je enak. Starši v najvišjem odstotku knjigo izberejo na podlagi ilustracij, višje izobraženi starši pa tudi na podlagi naslova knjige. Za kakovostne knjige navajajo klasične pravljice in uveljavljene slovenske avtorje, višje izobraženi starši navajajo tudi tuje avtorje. Starši so seznanjeni z bralnim projektom Ciciuhec, beremo z malčki, njihovi otroci pa se bodo v največjem deležu udeležili bralnega projekta. Knjigo za predstavitev v največjem odstotku izberejo otroci. Priprava na predstavitev knjig je odvisna od zahtevnosti knjige, v največjem odstotku se na predstavitev pripravljajo od nekaj dni do enega tedna, nekateri več, nekateri pa tudi nikoli. Knjige, ki jih otroci predstavljajo pri projektu, so v večini dela tujih avtorjev. Starši in otroci pri bralnem projektu praviloma ne izbirajo knjig s priporočilnega seznama otroških Ciciuhec, beremo z malčki 2021–2022, pri mlajših otrocih pa se polovica staršev opira na seznam knjig z znakom za kakovost Zlata hruška 2004–2020. Ugotovili smo, da je družinsko okolje navadno prvi in najpomembnejši prostor, v katerem se oblikujejo bralne navade. Upoštevajoč rezultate novejših raziskav, ki kažejo, da starši svojim otrokom iz leta v leto manj berejo, bi veljalo razmisliti o dejavnostih, s katerimi bi strokovni delavci v vrtcih ozaveščali starše. Vključiti bi veljalo tudi širšo družbo, ki ima pomembno vlogo pri promociji bralnih navad. S tem bi dolgoročno dvignili raven bralne kulture in postavili knjigo na mesto, ki ji pripada.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-22 07:23:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137549</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 112218115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
