<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Akustična analiza samoglasnikov pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo</dc:title><dc:creator>Primožič,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tivadar,	Hotimir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjančič Antolík,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:description>Parkinsonova bolezen je nevrodegenerativna bolezen, pri kateri se pogosto pojavijo težave z govorom oziroma hipokinetična dizartrija. Ta je lahko eden prvih znakov bolezni, njene značilnosti pa so med drugim monoton govor, tih, hripav glas in otežena izgovarjava. Logopedi, ki pri bolnikih ocenijo in zdravijo dizartrijo, se pri svojem delu večinoma zanašajo na lastno zaznavanje in subjektivno oceno govora. Za boljše zaznavanje odstopanj v govoru bi lahko pri ocenjevanju uporabljali akustično analizo govora, saj je ta bolj občutljiva in daje natančnejše rezultate. V tujini se za proučevanje samoglasnikov pri dizartričnem govoru pogosto uporabljajo meritve samoglasniškega artikulacijskega polja. Ker pa so te zelo občutljive na  govorčeve osebne značilnosti (spol, starost …), so raziskovalci razvili meritvi indeks artikulacije samoglasnikov in razmerje centralizacije formantov, ki se opirata na razmerja formantnih frekvenc.
V magistrski nalogi smo z akustično analizo proučevali izgovor samoglasnikov pri osebah s Parkinsonovo boleznijo. V raziskavi je sodelovalo pet slovenskih govorcev s Parkinsonovo boleznijo, tri ženske in dva moška, stari od 53 do 73 let, s trajanjem bolezni od 1 do 10 let. Za kontrolno skupino smo poiskali zdrave govorce, ki se ujemajo po starosti in spolu. Posneli smo njihov govor pri branju in spontanem govoru. Posnetke smo s pomočjo programa PRAAT analizirali in za vsakega govorca pridobili frekvence prvega in drugega formanta za robne samoglasnike (/i/, /a/, /u/). Izrisali smo samoglasniški trikotnik vseh govorcev ter izračunali trikotno samoglasniško artikulacijsko polje in indeks artikulacije samoglasnikov. Dobljene rezultate smo primerjali med govorci s PB in ujemajočimi zdravimi govorci. Uporabili smo neparametrične statistične teste. 
Izsledki instrumentalne analize so pokazali, da na osnovi vrednosti formantov govorci s Parkinsonovo boleznijo samoglasnik /a/ izgovarjajo višje v ustni votlini, samoglasnik /u/ pa bolj naprej kot ujemajoči zdravi govorci. Večina govorcev s Parkinsonovo boleznijo je imela manjše samoglasniško artikulacijsko polje in manjše indekse artikulacije kot zdravi govorci, čeprav te razlike niso bile vedno statistično pomembne. Ugotovili smo, da v prostem govoru indeks artikulacije samoglasnikov bolje razlikuje med zdravimi in bolnimi govorci kot samoglasniško artikulacijsko polje. Razlike med skupinama so bile pri branju večje kot v prostem govoru in je torej naloga branja bolj diskriminativna. 
S študijo smo zajeli akustično–artikulacijske značilnosti samoglasnikov oseb s Parkinsonovo boleznijo in izpostavili razlike z zdravimi govorci. Pridobljeni rezultati predstavljajo začetek akustičnih raziskav dizartričnega govora v Sloveniji in izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Pripomorejo tudi k boljšemu razumevanju sprememb v govoru oseb s Parkinsonovo boleznijo in so spodbuda logopedom, da bi v svoje delo vključili tudi objektivne načine ocenjevanja govora. K akustični analizi bi lahko priključili še druge fonetično-fonološke metode, predvsem vezane na artikulacijo (ultrazvočna analiza).</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-22 07:22:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137546</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 112227331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
