Ogrožanje z nalezljivo boleznijo in kazensko pravoBlatnik, Karin (Avtor) Korošec, Damjan (Mentor) ogrožanjenalezljiva bolezenokužbatelesna poškodbaposkusstrupjavno zdravjepovzročitev splošne nevarnostiPojav novega virusa SARS-CoV-2 konec leta 2019 je na plano prinesel tudi (kazensko)pravna vprašanja. Magistrsko diplomsko delo ponuja pregled problematike ogrožanja z nalezljivo boleznijo z vidika kazenskega prava. O ogrožanju govorimo v okviru instituta poskusa in v okviru ogrozitvenih kaznivih dejanj. Nekdaj večinsko stališče, da že sama okužba predstavlja telesno poškodbo, je vedno bolj kritizirano. Uporaba poskusa telesne poškodbe pa je v praksi v vsakem primeru omejena. Ogrozitvenega delikta, ki bi varoval posameznikovo telesno celovitost, v slovenski zakonodaji nimamo. Poleg tega temeljno ogrozitveno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti za primere ogrozitev posameznih oseb ne pride v poštev. Uporabno pa ne bo niti v primeru ogrožanja več ljudi, saj inkriminacija zahteva povzročitev nevarnosti za življenje, kar ne bo nujno podano. Kaznivo dejanje prenašanja nalezljivih bolezni zaradi zahteve po razširitvi bolezni ne nudi podlage za sankcioniranje ogrožanja. Primerne pravne podlage za kaznovanje tako naklepnega kot malomarnega ogrožanja z nalezljivo boleznijo torej nimamo. Za inkriminiranje takih ravnanj ni videti pravnih zadržkov. Bolj relevantno je vprašanje potrebe ter interesa zakonodajalca. Za oblikovanje inkriminacije je več možnosti, odvisno od tega, katero dobrino bi želeli z njo varovati in ali želimo inkriminirati povzročitev konkretne nevarnosti ali morda tudi povzročitev abstraktne nevarnosti. Pri oblikovanju inkriminacije so nam lahko v pomoč tudi kazenskopravne zakonodaje drugih držav.20222022-06-21 09:00:03Magistrsko delo/naloga137528VisID: 103446COBISS_ID: 114919939sl