<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Posttravmatska stresna motnja po porodu: vloga medicinske sestre po temeljnih življenjskih aktivnostih</dc:title><dc:creator>Hašaj,	Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterka Novak,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>poporodna posttravmatska stresna motnja</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:description>Uvod: Posttravmatska stresna motnja je duševna motnja, ki se lahko pojavi pri osebah po izpostavljenosti travmatični izkušnji ali dogodku. Tudi porod se lahko razume kot povod za posttravmatsko stresno motnjo, če ga ženska tako doživi. Porodna travma je lahko objektivna, ko pride pri porodu do zapletov, ali pa subjektivna, ko ženska porod dojema kot stresni dogodek, čeprav poteka brez zapletov. Ta stresna motnja ovira ženskino vsakodnevno delovanje; uničevalen vpliv ima tudi na medsebojne odnose, predvsem na odnos s partnerjem ter otrokom. Namen: Z diplomskim delom smo želeli opredeliti pojem manj poznane poporodne posttravmatske stresne motnje ter določiti vlogo medicinske sestre pri bolj okrnjenih temeljnih življenjskih aktivnostih. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo in pregledali literaturo, objavljeno med leti 2009-2022. Uporabili smo vse dostopne članke, objavljene v angleškem ali slovenskem strokovnem jeziku, ki so bili skladni z vsebino teme. Do njih smo z oddaljenim dostopom Univerze Ljubljana dostopali v podatkovnih bazah Cinahl, Medline, ScienceDirect, Wiley online library ter v spletnem brskalniku Google učenjak. Iskanje literature je potekalo od februarja do aprila 2022; za diplomsko nalogo smo na koncu uporabili 50 enot literature. Razprava in zaključek: Identifikacija pacientk, ki so ogrožene v smislu razvoja poporodne posttravmatske stresne motnje je ključnega pomena. Medicinske sestre, zaposlene na perinatalnih področjih, so postavljene v položaj, da jih z opazovanjem ter ustrezno komunikacijo prepoznajo in omogočijo nadaljnjo oskrbo tudi po odpustu iz porodnišnice. S pacientko moramo vzpostaviti zaupljiv odnos, v katerem se bo počutila varno in nam lahko opisala svojo porodno izkušnjo. Če se poporodna posttravmatska stresna motnja razvije, se pri teh pacientkah pojavljajo težave predvsem pri življenjskih aktivnostih spanja, čustvovanja ter medsebojnih odnosih, gibanja in rekreacije ter prehranjevanja. Medicinska sestra mora v tej fazi izvajati predvsem svetovanje ter zdravstveno-vzgojno izobraževanje, da se bo pacientka lahko s simptomi posttravmatske stresne motnje učinkovito spopadala in ta ne bo prizadela kvalitete njenega življenja.</dc:description><dc:publisher>[D. Hašaj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-18 07:45:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137475</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 112014</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 112116483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
