<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen ustrezne komunikacije med zdravstvenimi delavci v operacijski dvorani: pregled literature</dc:title><dc:creator>Perhavec,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>intraoperativno okolje</dc:subject><dc:subject>timsko delo</dc:subject><dc:subject>varnost pacienta</dc:subject><dc:description>Uvod: Medosebna komunikacija je del našega vsakdana, z ljudmi okoli sebe komuniciramo doma, v javnosti, na delovnem mestu. Komunikacijo lahko definiramo kot izmenjevanje,
posredovanje informacij med pošiljateljem in prejemnikom. Pri nudenju zdravstvene oskrbe, naj bo to na primarni, sekundarni ali terciarni ravni, je komunikacija pomembni sestavni del oskrbe. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati pomen ustrezne komunikacije med zdravstvenimi delavci v perioperativnem okolju, natančneje v operacijski dvorani. Metode dela: Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi dela in sicer pregledu literature s področja zdravstvene nege in psihologije s pomočjo sledečih bibiliografskih baz: Medline, Pubmed in portal Dikul. Uporabljena literatura je bila v slovenskem in angleškem jeziku in je bila v celoti dostopna bodisi v elektronski obliki, bodisi fizično v obliki knjig. Določeni so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Rezultati: Delo v operacijski dvorani je tehnično zahtevno, pozornost je potrebno nameniti zdravstveni negi, varnosti pacienta in slediti kirurškemu ali drugemu invazivnemu posegu. V vseh osmih analiziranih raziskavah so prišli do enakega zaključka in potrdili, da komunikacija med zdravstvenimi delavci v operacijski dvorani resnično vpliva na varnost pacienta in izid operativnega posega. Več študij je pokazalo razlike v dojemanju komunikacije med kirurgi, anestezijsko ekipo in operacijskimi medicinskimi sestrami. Kirurgi komunikacijo ocenjujejo kot boljšo, na drugi strani pa anestezijska ekipa in operacijske medicinske sestre isto komunikacijo ocenjujejo kot slabšo. Intervencije in instrumenti za izboljšanje kakovosti komunikacije so omenjeni le v redkih
raziskavah in so nenatančno opisani. Razprava in zaključek: Na področju komunikacije med zdravstvenimi delavci v operacijski dvorani je prostor za izboljšave in nadaljnje
raziskave, predvsem pri iskanju in uporabi ustreznih intervencij, ki bi krepile interdisciplinarno komunikacijo.</dc:description><dc:publisher>[N. Perhavec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-18 07:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137474</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 112013</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 112104707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
