Pomen določanja hrapavosti, zeta potenciala in mejnega kota površine sadjaGorenc, Marija (Avtor) Vidrih, Rajko (Mentor) sadjepovršina sadjakutikulapoobiralne spremembemejni kotzeta potencialmikroskopijapritrditev bakterijSkozi celotno obdobje rasti se mora koža sadja nenehno prilagajati povečanemu volumnu ploda in ima pomembno zaščitno funkcijo. Kožica je sestavljena iz primarne kože, povrhnjice in kožice oz. kutikule. Kutikula je zgornja hidrofobna plast, ki sadežu daje mehansko podporo in sadje varuje pred insekti, izgubo vode in ultravijoličnim sevanjem. Glavni cilj diplomske naloge je bil preučiti hrapavost, zeta potecial in mejni kot površine sadja. Pomembno vlogo imajo tudi kutikularni voski, ki ščitijo plod pred fizikalnimi (npr. sprememba temperatura, sevanje UV), kemičnimi (npr. fitofarmacevtska sredstva) in biološkimi spremembami (npr. mehanske poškodbe, insekti). Bakterije se na površino sadja lahko pritrdijo z adhezini, bički, fibrijami in zunajceličnimi polisaharidi. Pri pritrdljivosti bakterij pa imata pomembno vlogo hidrofobna celična površina in površinski naboj bakterij. Lastnosti površine sadja lahko določimo z mejnim kotom, zeta potencialom, mikroskopijo na atomsko silo ali vrstično elektronsko mikroskopijo. Pri mejnem kotu merimo kot, ki nastane med molekulami v kapljici in trdno površino pod njo. Pri tem velja, da večji kot je mejni kot, večja je hidrofobnost površine. Vsebnost voskov in trihomov na površini sadja je v povezavi z mejnim kotom, saj je zaradi hidrofobne narave le-teh mejni kot večji. Zeta potencial prikazuje površinski naboj delcev, odbojne koloidne sile med njimi in fizično stabilnost sistemov, pri čemer velja, da je koloidni sistem bolj stabilen pri večjem zeta potencialu. Za mikroskopijo na atomsko silo je značilna velika povečava z veliko ločljivostjo, kjer lahko pridobimo tudi slike 2D in 3D. Pri vrstični elektronski mikroskopiji gre za pridobivanje informacij s pomočjo vedenja elektronov in za ustvarjanje tridimenzionalnih slik o mikrostrukturi površine sadja. S pomočjo mikroskopije na atomsko silo in vrstične elektronske mikroskopije smo ugotovili, da se hrapavost sadja razlikuje glede na sorto in stadij zrelosti. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo ugotovili, da se bakterije redko pritrjujejo na gladko površino sadja in da jih pogosto najdemo v mikrorazpokah.[M. Gorenc]20222022-06-18 07:15:56Diplomsko delo/naloga137469UDK: 634.1/.7:664.8VisID: 204575COBISS_ID: 112329987sl