Obsevanje dojke v globokem zadržanem vdihu: analiza intrafrakcijskih premikovJelovčan, Marjeta (Avtor) Marinko, Tanja (Mentor) Peterlin, Primož (Komentor) But-Hadžić, Jasna (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijarak dojkeobsevanje v globokem zadržanem vdihusistem ABCintrafrakcijski premikiUvod: Obsevanje raka dojke s tehniko globokega zadržanega vdiha zniža povprečno prejeto dozo na srce in pljuča. Sledenje intrafrakcijskih premikov je pomembno za vrednotenje morebitnega premikanja bolnika znotraj enega obsevanja. Namen: Namen raziskave je bil ovrednotenje intrafrakcijskih premikov s slikanjem CBCT pri obsevanju dojke ob uporabi tehnike globokega zadržanega vdiha s sistemom ABC in ovrednotenje obstoječega predpisanega varnostnega roba. Metode dela: V raziskavo je bilo vključeno 30 bolnic z rakom dojke, ki so se obsevale pooperativno s tehniko DIBH na obsevalnem aparatu Elekta Synergy Platform s sistemom ABC na Onkološkem inštitutu v Ljubljani v obdobju od oktobra 2020 do maja 2021. Za obsevalne tehnike 3DCRT ali IMRT smo uporabili vsakodnevno on-line slikanje CBCT pred obsevanjem za zmanjšanje interfrakcijskih premikov in po obsevanju za določitev intrafrakcijskih premikov. Dodatno slikanje tik po obsevanju smo izvajali prve tri dni obsevanja in nato dodatno enkrat na teden. Izvedli in analizirali smo 1050 premikov na 350 izvedenih CBCT v treh translacijskih smereh. Rezultati: Rezultati povprečnih intrafrakcijskih premikov pri vseh 30 bolnicah so znašali 0,03 cm ± 0,17 cm v longitudinalni smeri, -0,02 cm ± 0,13 cm v lateralni smeri in 0,07 cm ± 0,21 cm v vertikalni smeri. Porazdelitev povprečnih premikov za posamezne bolnice v longitudinalni, lateralni in vertikalni smeri ustrezajo Gaussovi krivulji normalne porazdelitve. V 175 slikanjih CBCT pred obsevanjem je pokazalo 40 premikov, večjih od 0,5 cm v longitudinalni smeri, kjer je največji znašal -1,4 cm inferiorno, 15 premikov v lateralni smeri z največjim -1,0 cm desno in 75 premikov v vertikalni smeri, kjer je bil največji -1,6 cm posteriorno. V 175 slikanjih CBCT po zaključenem obsevanju je pokazalo 3 premike, večje od 0,5 cm v longitudinalni smeri, kjer je bil največji -0,6 cm inferiorno, 1 premik v lateralni smeri, ki je meril -1,0 cm desno in 8 premikov v vertikalni smeri, kjer je bil največji -0,8 cm posteriorno. Rezultati velikosti varnostnih robov intrafrakcijskih premikov po Van Herkovi formuli so znašali 0,50 cm v longitudinalni smeri, 0,35 cm v lateralni smeri in 0,43 cm v vertikalni smeri, kar pomeni, da je prispevek intrafrakcijskih premikov k varnostnemu robu manjši od 0,5 cm varnostnega roba, ki ga uporabljamo v naši praksi. Razprava in zaključek: V raziskavi smo ugotovili, da so se bolnice kljub premikom, ki so nastali zaradi zadržanega vdiha med prvim in drugim zajemom slike pred in po obsevanju, kvalitetno in ustrezno obsevale, ker so izmerjene vrednosti ves čas ostale v predpisanih parametrih sistema ABC. Časovni intervali med začetnimi in kasnejšimi frakcijami niso vplivali na razlike v intrafrakcijskih premikih. Intrafrakcijski premiki so bili večji v začetnih frakcijah in so se zmanjševali tekom obsevanja, med nastavitvenim in verifikacijskim slikanjem CBCT pa so bili neodvisni od časa. Ocena varnostnega roba PTV naše raziskave ni pokazala, da je uporabljeni varnostni rob premajhen, ni pa odgovorila na to, ali je zadosten, ker nismo ocenjevali ostalih prispevkov k varnostnemu robu.[M. Jelovčan]20222022-06-17 07:46:40Magistrsko delo/naloga137442UDK: 616-07VisID: 112009COBISS_ID: 112023043sl