Obremenjenost neformalnih skrbnikov oseb po možganski kapiAbramič, Iza (Avtor) Plemelj Mohorič, Alenka (Mentor) Sicherl, Zorana (Recenzent) diplomska deladelovna terapijaoskrbabreme oskrbecerebrovaskularna bolezensvojciUvod: Možganska kap je kronična bolezen, opredeljena kot skupek simptomov in znakov, ki nastanejo kot posledica žariščne poškodbe centralnega živčevja. Je eden izmed vodilnih vzrokov invalidnosti po svetu, saj preživelim pusti spremembe na telesnem, miselnem, motivacijskem, čustvenem in vedenjskem področju, zaradi česar v nadaljnjem življenju pogosto potrebujejo pomoč. To jim v domačem okolju nudijo neformalni skrbniki, najpogosteje družinski člani, ki pa za to niso ustrezno izobraženi. Ker je oskrba dolgotrajna in psihično ter fizično naporna, so skrbniki izpostavljeni obremenjenosti, kar negativno vpliva na njihovo življenje. Namen: Namen pregleda literature je prikazati obremenjenost neformalnih skrbnikov pri oskrbi oseb po možganski kapi, identificirati dejavnike obremenjenost in preučiti, kako se obremenjenost z oskrbo povezuje z življenjem skrbnikov. Metode dela: Opravljen je bil sistematični pregled literature po modelu PRISMA. Za iskanje člankov smo uporabili podatkovne baze PubMed, ScienceDirect, CINAHL in OTseeker. Vključili smo raziskave, ki so objavljene v polnem dostopu in napisane v angleškem jeziku ter obravnavajo neformalne skrbnike oseb po MK, ocenjujejo njihovo obremenjenost in dejavnike tveganja obremenjenosti. Iskanja nismo časovno omejili. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 člankov, objavljenih med letoma 2005 in 2020. V raziskavah je sodelovalo med 70 in 232 preiskovancev, ki so bili v povprečju stari med 53,5 in 65,7 let ter večinoma ženskega spola. Najpogosteje so skrbeli za zakonca ali partnerja ter oskrbovalnim nalogam v povprečju namenili med šest in štirinajst ur dnevno. V vseh raziskavah so bili skrbniki zmerno obremenjeni, na stopnjo obremenjenosti pa so vplivali tako individualni dejavniki skrbnika, čas oskrbovanja in občutek skladnosti kot funkcijsko, kognitivno in emocionalno stanje osebe po MK. Razprava in zaključek: Skrbniki zaradi obremenjenosti z oskrbo navajajo slabše zdravstveno in emocionalno stanje, pomanjkanje časa zase, splošno slabo počutje in upad kakovosti življenja. Na stopnjo obremenjenosti lahko zdravstveni delavci vplivajo z informiranjem o bolezni in njenih posledicah, svetovanjem, profesionalno podporo in usposabljanjem skrbnikov. V pomoč so jim lahko tudi delovni terapevti, ki preko edukacije, svetovanja o uporabi pripomočkov ter z adaptacijo domačega okolja osebe po MK pripravijo na večjo samostojnost, skrbnike pa razbremenijo in jim nudijo podporo.[I. Abramič]20222022-06-17 07:46:07Diplomsko delo/naloga137437UDK: 615.851VisID: 112006COBISS_ID: 112011779sl