Opredelitev kriterijev za razširjeno presejanje novorojencev za vrojene bolezni presnoveŠmon, Andraž (Avtor) Trebušak Podkrajšek, Katarina (Mentor) Marc, Janja (Komentor) biomedicinafarmacijaprirojene presnovne boleznizgodnja diagnostikapresejalni testinovorojenčkiizbira kriterijevugotavljanje tveganjSlovenijaocene pogostostiizbira metodanalizedoktorske disertacijeVrojene bolezni presnove (VBP) so redke bolezni, večina jih ima pojavnost, manjšo od 1 : 10.000. Zgodnje odkrivanje VBP je ključno za pravilne in pravočasne klinične odločitve, ki lahko preprečijo hude posledice bolezni ali celo smrt. V nasprotju s številnimi evropskimi državami v državah jugovzhodne Evrope ni vpeljano razširjeno presejanje novorojencev (NBS) s tandemsko masno spektrometrijo, temveč poteka presejanje samo za nekaj bolezni večinoma z uporabo imunokemijskih in fluorimetričnih metod. Namen dela je bil pripraviti optimalno strategijo za organiziranje razširjenega NBS za VBP v Sloveniji, ki temelji na izbranih kriterijih in izdelanem točkovalniku. Kriterije in točkovalnik smo oblikovali in ovrednotili na osnovi eksperimentalnih rezultatov naše raziskave in na ta način določili nabor bolezni, ki bi ga bilo smiselno vključiti v program razširjenega NBS za slovensko populacijo. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, v kateri smo analizirali vzorce posušenih kapelj krvi na filtrirnem papirju 10.048 preiskovancev. V začetni stopnji presejanja smo s tandemsko masno spektrometrijo posamezno VBP prepoznali ter jo v nadaljevanju s potrditveni testi potrdili. Pri tem smo uporabili tudi metodo sekvenciranja naslednje generacije (NGS). Ta metoda omogoča sočasno analizo vseh izbranih genov, povezanih z VBP, in tako predstavlja metodo izbire za potrjevanje bolezni, prepoznanih pri NBS. Zaradi nejasnih rezultatov NBS smo naknadno 113 preiskovancev povabili na kontrolni pregled in dodatne potrditvene analize. Potrditveni testi so vključevali analizo posušenih kapelj krvi na filtrirnem papirju, analizo organskih kislin v urinu, analizo aminokislin v plazmi ter v izbranih primerih tudi analizo encimske aktivnosti v fibroblastih ter acilkarnitinsko profiliranje v fibroblastih. Na osnovi rezultatov analize 10.048 preiskovancev in primerjave z evropskimi državami smo opredelili izključitvene vrednosti za posamezne presnovke in razmerja med njimi ter razvili sistem točkovanja, ki je omogočal, da smo za posamezno VBP lahko prepoznali preiskovance z najvišjim tveganjem za razvoj VBP. Na osnovi tega smo pripravili predlog nabora bolezni, ki bi jih bilo smotrno vključiti v program razširjenega NBS v Sloveniji. Na novo smo s pomočjo potrditvenih testov odkrili štiri bolnike z VBP, in sicer bolnika z glutarično acidurijo tipa 1, bolnika s pomanjkanjem zelo-dolgoverižne-acil-CoAdehidrogenaze in dva bolnika s pomanjkanjem 3-metilkrotonil-CoA-karboksilaze. Pri vseh smo s pristopom NGS opredelili vzročne genetske spremembe, med njimi takšne, ki še niso bile opisane v literaturi. Še neopisani genetski spremembi sta bili vzročna genetska sprememba c.205-7-8delCTinsGC v genu ACADVL ter benigna genetska sprememba c.149_151dupCCA (p.Thr50dup) v genu MCCC1. S pomočjo rezultatov naše raziskave in na osnovi klinično potrjenih bolnikov VBP smo izračunali skupno pojavnost VBP v Sloveniji, ki je 1 : 2.762, kar je primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Zaključimo lahko, da smo z raziskavo uspešno določili ustrezne izključitvene vrednosti za posamezni izmerjeni presnovek in razmerja med njimi ter določili nabor VBP za slovenski program NBS. Pri oblikovanju strategije nacionalnega NBS smo ena redkih skupin, ki smo za potrditveno testiranje uporabili genetsko analizo NGS v kombinaciji z drugimi uveljavljenimi potrditvenimi testi pri VBP. Raziskava predstavlja tudi pomemben znanstveni prispevek na področju VBP, saj smo prepoznali in opredelili dve novi genetski spremembi ter za slovensko populacijo razvili inovativni sistem točkovanja za izbor preiskovancev z najvišjim tveganjem za VBP. Določili smo tudi pogostost VBP v Sloveniji, kar predstavlja prvo oceno pogostosti VBP v jugovzhodni Evropi. [A. Šmon]20182022-06-15 12:47:07Doktorska disertacija137373UDK: 616-008.9-056.7(043.3)COBISS_ID: 293470464sl