Razvoj vojskovanja v antični Grčiji, od bojnih vozov do poraza hoplitov pri HajronejiKoren, Miha (Avtor) Cedilnik, Alenka (Mentor) Grčijavojskovanjeorožjeoklephoplitfalangapredhomerska dobaarhaična dobaklasična dobaDiplomsko delo opisuje postopen razvoj vojskovanja na območju današnje Grčije skozi predhomersko, arhaično in klasično dobo. Kovinsko orožje in oklep sta bila v predhomerski dobi zaradi pomanjkanja primernih kovin oziroma ustreznega znanja dragocena, kvalitetno opremo si je lahko privoščilo samo premožno plemstvo te dobe. Kovine so v glavnem uporabljali za izdelavo orožja, pri ostalih kosih opreme, kot sta na primer čelada in ščit, pa so pogosto improvizirali z drugimi materiali, na primer les ali kosti živali. S prihodom Dorcev se je na območju današnje Grčije začela raba železa, nove tehnike ter sočasen razvoj trgovine v Sredozemlju so omogočile večjo dostopnost bojne opreme. Dobro oboroženi pripadniki srednjega sloja so ogrozili položaj plemstva kot najmočnejših bojevnikov in s tem začrtali nove poti razvoja družb antičnih polis v arhaični dobi – plemstvo večine mestnih držav se je ponižalo na enakovreden položaj v vojski in enakopraven položaj v družbi, v nekaterih pa je sprejelo nov način vojskovanja in z njim znotraj družbe svoje polis ohranilo monopol nad politično močjo. Številne polis so po uspehu proti vojskam Perzije ob vstopu v klasično dobo začele tekmovati za prevlado v Grčiji. V želji po premoči nad enakovrednimi oziroma zaradi pritiska močnejših nasprotnikov so bili prisiljeni v improvizacijo. V klasični dobi se je tako bolj kot sama oprema razvijala taktika.[M. Koren]20212022-06-08 07:46:17Diplomsko delo/naloga137230UDK: 94(38)VisID: 497628COBISS_ID: 117448707sl