Porod v času COVID-19: pregled literatureSirc, Vesna Marija (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) Prelec, Anita (Recenzent) diplomska delababištvopandemijanosečnostmentalno zdravjeepidemijazadovoljstvoUvod: Decembra 2019 je v kitajskem mestu Wuhan prišlo do izbruha pljučnice neznanega izvora. Pri obolelih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic in potrdili okužbo z novim koronavirusom. Slednjega so poimenovali SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča pa COVID-19. Svetovna zdravstvena organizacija je dvanajstega marca 2020 razglasila pandemijo. Namen: V diplomski nalogi smo se osredotočili na spremembe, ki jih je pandemija prinesla v perinatalne zdravstvene sisteme, kako so se na to odzvale nosečnice, porodnice in otročnice. V ta namen smo v pregledu literature zbrali znanstvene študije, s katerimi želimo ugotoviti, kakšen vpliv je imela pandemija na zadovoljstvo žensk s perinatalno obravnavo, na duševno zdravje in uporabo medicinskih intervencij. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. S pomočjo teoretičnega pregleda strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku so bile zbrane osnovne definicije pandemije ter podatki o pandemiji COVID-19. Literatura je bila zbrana s pomočjo Prizma diagrama. V pregled literature smo vključili 16 študij, ki so ustrezale raziskovalnemu namenu in jih ovrednotili glede na kakovost. Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili da, medtem ko pri nekaterih raziskavah ni prišlo do statistično pomembnih razlik v zadovoljstvu s porodom med pandemijo, pa so drugi avtorji poročali o nižjem zadovoljstvu s strani žensk in partnerjev. Na zadovoljstvo so vplivali ukrepi, sprejeti zaradi pandemije, prepoved prisotnosti partnerja pri porodu in prepoved poporodnih obiskov. Velik vpliv na zadovoljstvo sta imela tudi strah pred boleznijo COVID-19 in odnos zdravstvenih delavcev, ki so bili zaradi ukrepov velikokrat izčrpani. Rezultati študij so pokazali, da je prišlo do višje stopnje anksioznosti pri ženskah v perinatalnem obdobju, večina avtorjev pa navaja tudi večjo pojavnost poporodne depresije in posttravmatskega stresnega sindroma oziroma drugih duševnih bolezni. Glede uporabe medicinskih intervencij ni enoznačnih ugotovitev. Nekateri avtorji navajajo večjo uporabo intervencij, drugi pa sprememb ne opažajo. Razprava in zaključek: Študije so pokazale, da so se ženske že v nosečnosti srečevale z višjo stopnjo anksioznosti, domnevno zaradi negotove situacije. Glede zadovoljstva žensk z obravnavo in uporabe medicinskih intervencij nismo prišli do enoznačnega zaključka. Ugotovili smo, da so zadovoljstvo žensk s porodom, uporaba intervencij in poporodno duševno zdravje med seboj zelo povezani. Velik dejavnik nezadovoljstva sta bila nasilje in diskriminacija s strani zdravstvenih delavcev. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedajo svojega vpliva na počutje žensk v občutljivem obdobju njihovega življenja in poskušajo ohraniti sočutje in empatijo ne glede na situacijo.[V. M. Sirc]20222022-06-05 07:45:34Diplomsko delo/naloga137196UDK: 618.2/.7VisID: 111955COBISS_ID: 110506499sl