<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza besedišča v učbenikih za poučevanje angleščine v 4. in 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Brelih,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>angleščina</dc:subject><dc:description>V tem magistrskem delu smo se osredinili na analizo besedišča v šestih najbolj uporabljenih učbenikih za poučevanje angleščine v četrtem in petem razredu v Sloveniji v šolskem letu 2019/20 ter na razvijanje učenčevega besedišča z njihovo pomočjo. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učbeniki postanejo eno izmed glavnih orodij za poučevanje angleščine zato, ker v veliki meri določajo vsebino, ki jo učenci usvojijo tekom šolskega leta. Besedišče, ki ga zajemajo, je eden glavnih faktorjev za uspešno učenje tujega jezika in ga je potrebno načrtno razvijati. S pomočjo analize v programskem orodju AntWordProfiler (Anthony, 2014) smo ugotavljali najbolj pogoste besede v učbenikih ter njihovo prekrivanje med seboj. Prav tako smo besedišče uvrstili glede na Skupni evropski jezikovni okvir (slo.: SEJO, ang.: CEFR) in analizirali, na kateri stopnji (A1–C2) so. Analizirali smo tudi, v kolikšni meri se besedišče ujema z 2.000 najpogostejšimi angleškimi besedami s seznama NGSL (New General Service List) in seznama GSL. Seznam NGSL so  leta 2013 začeli ustvarjati Charles Browne, Brent Culligan in Joseph Phillips in ga dokončno oblikovali in izdali leta 2017 (Brown, 2019). Seznam je nastal na podlagi GSL (General Service List) seznama besed, ki ga je leta 1953 osnoval Michael West (West, 1953). Prišli smo do ugotovitev, da se besedišče v večji meri prekriva s seznamom GLS kot pa NGSL. Nato smo opravili analizo prekrivanja ciljnega besedišča glede na vseh šest učbenikov. Ugotovili smo, da je besedišče v učbenikih različno in se ujema v vseh šestih učbenikih v zelo majhnem odstotnem deležu, tj. 1 % besed oziroma 25 besed. Pri primerjanju učbenikov glede na razred pa so se odstotki prekrivanja skupnega besedišča nekoliko zvišali in so znašali v četrtem razredu 8 %, v petem pa 7 %. Pri analizi SEJO ravni smo ugotovili, da se večina besedišča nahaja na ravni A1 ter da se ciljno besedišče v veliki meri zadostno ponavlja. Za analizo smo vzeli spodnjo mejo ponavljanja, tj. vsaj petkrat čez celotni učbenik. Nazadnje smo opravili analizo prekrivanja obravnavanih sklopov z učnim načrtom ter analizo besednih vrst (glagol, pridevnik, samostalnik in drugo) ciljnega besedišča.
Magistrsko delo bo vplivalo na didaktiko poučevanja angleščine v drugem triletju, natančneje na razvijanje besedišča v učbenikih za poučevanje angleščine v četrtem in petem razredu osnovne šole. Analiza bo v pomoč učiteljem pri poučevanju besedišča v angleščini ter snovalcem gradiv za poučevanje angleščine v drugem triletju osnovne šole. Delo ponuja vpogled v analizo ciljnega besedišča skozi celotne učbenike.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-04 09:21:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137180</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 110039299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
